Pravilnik o strokovnih izpitih na področju varstva...

1462. Pravilnik o strokovnih izpitih na področju varstva kulturne dediščine

Na podlagi 103. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16) izdaja minister za kulturo

P R A V I L N I K
o strokovnih izpitih na področju varstva kulturne dediščine

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik ureja:

-

strokovni izpit (v nadaljnem besedilu: izpit), ki je pogoj za opravljanje strokovnega dela na področju muzejske, konservatorske in konservatorsko-restavratorske dejavnosti,

-

pogoje, obseg, vsebino, organizacijo in postopek opravljanja izpita,

-

strokovno izpopolnjevanje za opravljanje izpita,

-

imenovanje in delovanje izpitne komisije,

-

vodenje in upravljanje evidence izpitov in

-

druga vprašanja v zvezi z izpitom.

2. člen

(organizacija in izvedba izpita)

Izpiti se opravljajo na Ministrstvu za kulturo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec izpitov).

3. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

-

»strokovni izpit« je izpit, ki se opravlja v skladu s 103. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16; v nadaljnjem besedilu: ZVKD-1) in je pogoj za pridobitev prvega strokovnega naziva za opravljanje dela na področju varstva kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: varstvo), to je na muzejskem, konservatorskem in konservatorsko-restavratorskem področju;

-

»dopolnilni strokovni izpit« je izpit, ki ga opravi strokovni delavec na področju varstva z doseženo stopnjo izobrazbe, ki je višja od stopnje izobrazbe, za katero je že opravil izpit za varstvo dediščine;

-

»druge organizacije, ki delujejo na področju dejavnosti varstva« so po tem pravilniku pravne osebe ali fizične osebe, ki delujejo na področju ali za potrebe dejavnosti varstva dediščine, vendar ne izvajajo javne službe po ZVKD-1 (v nadaljnjem besedilu: druge organizacije);

-

»dosežena izobrazba«, ki je za:

a)

muzejskega, konservatorskega in konservatorsko-restavratorskega tehnika (v nadaljnjem besedilu: tehnik): ustrezna srednja strokovna ali srednja splošna izobrazba, ki ustreza peti ravni izobrazbe opredeljeni v klasifikacijskem sistemu KLASIUS (priloga I Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja),

b)

muzejskega, konservatorskega sodelavca in konservatorsko-restavratorskega sodelavca (v nadaljnjem besedilu: sodelavec): ustrezna najmanj visokošolska izobraba prve stopnje, ki ustreza šesti ravni izobrazbe opredeljeni v klasifikacijskem sistemu KLASIUS (priloga I Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja); za področje konservatorstva-restavratorstva mora imeti najman visokošolsko izobrazbo prve stopnje s področja konservatorstva-restavratorstva oziroma drugo ustrezno izobrazbo, ki dokazuje strokovno usposobljenost za področje, na katerega se kandidat prijavlja,

c)

kustosa, konservatorja in konservatorja-restavratorja: ustrezna najmanj visokošolska izobrazba druge stopnje, ki ustreza sedmi ravni izobrazbe, opredeljeni v klasifikacijskem sistemu KLASIUS (priloga I Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja); za področje konservatorstva-restavratorstva mora imeti najmanj visokošolsko izobrazbo druge stopnje s področja konservatorstva-restavratorstva oziroma drugo ustrezno izobrazbo, ki dokazuje strokovno usposobljenost za področje, na katerega se kandidat prijavlja;

-

»kandidat za strokovni izpit« je strokovni delavec na področju varstva, ki se prijavi k opravljanju izpita (v nadaljnjem besedilu: kandidat);

-

»mentor« je oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 13. člena in izvaja strokovno delo s kandidatom po vnaprej določenem pisnem programu s področja dejavnosti varstva, kandidata vodi in mu svetuje ter ob tem nanj prenaša znanja in spretnosti;

-

»pisna naloga« je individualna intelektualna stvaritev s področja dejavnosti varstva iz tematskih sklopov, opredeljenih v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnem besedilu: priloga 1) in jo pripravi kandidat za opravljanje posebnega dela izpita;

-

»strokovno izpopolnjevanje v dejavnosti varstva« je uvajanje v procese strokovnega dela, predvsem za pridobivanje veščin, s katerimi udeleženec izpopolnjevanja pridobi možnost opravljanja določenih delovnih nalog.

II. VRSTE IN POGOJI ZA OPRAVLJANJE IZPITA

4. člen

(vrste izpita)

Vrste izpita so:

-

strokovni izpit za tehnika za kandidate, ki opravljajo strokovna dela tehnika v organizacijah s področja varstva;

-

strokovni izpit za sodelavca za kandidate, ki opravljajo strokovna dela sodelavca;

-

strokovni izpit za kustosa, konservatorja in konservatorja-restavratorja za kandidate, ki opravljajo strokovna dela kustosa, konservatorja in konservatorja-restavratorja,

-

dopolnilni strokovni izpit za kandidate z doseženo izobrazbo, ki je višja od izobrazbe, za katero so že opravili strokovni izpit za kustosa, konservatorja in konservatorja-restavratorja.

5. člen

(splošni pogoji za opravljanje izpita)

(1)

Za opravljanje izpita mora imeti strokovni delavec s področja varstva izobrazbo v skladu s četrto alinejo prvega odstavka 3. člena in opravljeno strokovno izpopolnjevanje v roku in po postopku, ki sta določena s tem pravilnikom.

(2)

Za opravljanje izpita za sodelavca, kustosa, konservatorja in konservatorja-restavratorja je treba poleg izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka izdelati tudi pisno nalogo.

6. člen

(dodatni pogoj za opravljanje strokovnega izpita)

(1)

Kandidat mora k opravljanju izpita pristopiti najpozneje 18 mesecev po končanem izpopolnjevanju. Če v predpisanem roku ne pristopi k izpitu, mora časovno in vsebinsko prilagojeno izpopolnjevanje opraviti ponovno na predlog mentorja, o katerem odloči komisija.

(2)

Kandidat ima pravico opravljanja izpita v celoti največ dvakrat.

III. IZPITNI ROK IN PRIJAVA NA IZPIT

7. člen

(izpitna obdobja)

Izpiti se organizirajo najmanj dvakrat na leto. Izpitne roke določi izpitna komisija najpozneje do 15. novembra za naslednje koledarsko leto.

8. člen

(prijava na izpit)

(1)

Kandidat mora vložiti prijavo za opravljanje izpita na obrazcu: Prijava na strokovni izpit na področju varstva kulturne dediščine, ki je na voljo na spletni strani izvajalca izpitov (v nadaljnjem besedilu: prijava). Prijava mora biti vložena najmanj tri mesece pred izvedbo izpita, v katerem želi kandidat opravljati izpit, in mora vsebovati:

-

osebno ime, datum in kraj rojstva ter naslov stalnega bivališča (ulica, kraj, pošta) kandidata,

-

podatke o doseženi izobrazbi ter podatke o trenutni zaposlitvi in delovnih izkušnjah na področju dejavnosti varstva,

-

vrsto izpita, ki ga želi opraviti.

-

program strokovnega izpopolnjevanja za opravljanje izpita,

-

dokazila o možnih oprostitvah iz 40. člena.

(2)

Kandidat, ki se prijavi na izpit za sodelavca, kustosa, konservatorja, konservatorja-restavratorja, mora poleg prilog iz prejšnjega odstavka ob prijavi na izpit predložiti še predlog teme pisne naloge. Vsebina pisne naloge se mora nanašati na kandidatovo področje dela, v povezavi z izbranim podpodročjem, določenim v predmetniku strokovnih izpitov in izbranih podpodročij iz priloge 1.

9. člen

(popolnost prijave na izpit in obveščanje o izpitnem roku)

(1)

Če kandidat ni vložil prijave tako, kot je določeno v prejšnjem členu, ga izvajalec izpitov najpozneje v 15 dneh po prejemu njegove prijave pozove k dopolnitvi. Če kandidat v sedmih dneh prijave ne dopolni, se šteje, da je od prijave odstopil.

(2)

Če izvajalec izpitov ugotovi, da kandidat ne izpolnjuje pogojev za opravljanje izpita, ga o tem pisno obvesti in mu sporoči, katerih pogojev ne izpolnjuje.

(3)

Če kandidat iz prejšnjega odstavka izvajalcu izpitov najmanj 15 dni pred začetkom izpitnega roka, v katerem želi opravljati izpit, ne predloži dokazil o izpolnitvi manjkajočih pogojev, se šteje, da je od prijave odstopil.

(4)

Izvajalec izpitov najpozneje 30 dni po prejemu prijave za opravljanje izpita pošlje kandidatu na naslov, ki ga je navedel v prijavi, obvestilo o:

-

predvidenem dnevu izpita (v nadaljnjem besedilu: izpitni rok),

-

morebitnih odobrenih oprostitvah iz 40. člena,

-

odobritvi teme pisne naloge, če gre za kandidata iz prejšnjega člena, ter

-

obveznosti plačila materialnih in drugih stroškov v zvezi z opravljanjem izpita (v nadaljnjem besedilu: prijavnina).

(5)

Prijavnino mora kandidat ali njegov delodajalec poravnati v 30 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka.

(6)

Če izvajalec izpitov ugotovi, da v roku iz prejšnjega odstavka prijavnina ni plačana, se šteje, da je kandidat od opravljanja izpita odstopil.

10. člen

(pravočasna odjava od izpitnega roka)

(1)

Kandidat, ki po prejemu obvestila iz prejšnjega člena ugotovi, da izpita v roku, ki mu je določen, ne more opravljati, mora svojo odločitev poslati v pisni obliki najmanj 15 dni pred določenim izpitnim rokom. Če v navedenem roku izvajalca izpitov ne obvesti pisno, da izpita v določenem izpitnem roku ne more opravljati, se šteje, da izpita ni opravil.

(2)

Če se ugotovi, da kandidat k izpitu ne pristopi zaradi višje sile oziroma zaradi višje sile ne obvesti pravočasno, da izpita ne more opravljati, se šteje, da je izpit pravočasno odjavil.

IV. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE ZA OPRAVLJANJE IZPITA

11. člen

(namen opravljanja strokovnega izpopolnjevanja)

(1)

Kandidat mora pred pristopom k izpitu opraviti strokovno izpopolnjevanje za opravljanje izpita (v nadaljnjem besedilu: strokovno izpopolnjevanje), ki ga določi izvajalec strokovnega izpopolnjevanja po vnaprej določenem programu in pod vodstvom mentorja.

(2)

Namen strokovnega izpopoljnjevanja je seznaniti kandidata z različnimi oblikami varstva snovne in nesnovne kulturne dediščine in kulturnih vrednot naravne dediščine, s širšim in ožjim področjem strokovnega dela, za katerega se izpopolnjuje, ter ga usposobiti za samostojno strokovno delo.

12. člen

(kraj opravljanja strokovnega izpopolnjevanja ter seznanitev kandidata s programom in mentorjem)

(1)

Strokovno izpopolnjevanje se opravlja v pristojni organizaciji ali drugem subjektu varstva, kjer je kandidat zaposlen, od tega najmanj 20 delovnih dni v pristojni organizaciji, ki opravlja dejavnost s področja varstva za katerega se kandidat izpopolnjuje. Za kandidate, zaposlene v organizacijah, v katerih ni mogoče imenovati ustreznega mentorja, se strokovno izpopolnjevanje opravlja v sodelovanju z drugo organizacijo, ki ima mentorja.

(2)

Kandidat mora biti seznanjen z mentorjem in programom strokovnega izpopolnjevanja ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.

(3)

Predstojnik organizacije, v kateri poteka izpopolnjevanje, mora v 30 dneh obvestiti izvajalca izpitov o začetku izpopolnjevanja. Obvestilo mora vsebovati ime, priimek, naslov in status zaposlitve kandidata ter ime, priimek in strokovni naziv mentorja.

13. člen

(pogoji za mentorja, mentorjeve naloge in obseg mentorstva)

(1)

Mentor mora imeti najmanj visokošolsko izobrazbo druge stopnje ali izobrazbo, ki ustreza izobrazbi druge stopnje, za kandidate, ki se izpopolnjujejo za tehnike ali sodelavce najmanj enako stopnjo izobrazbe kot jo ima kandidat, ter opravljen strokovni izpit s področja varstva in najmanj deset let delovnih izkušenj s področja varstva, za katerega se kandidat izpopolnjuje.

(2)

Mentor opravlja naslednje naloge:

-

pripravi program strokovnega izpopolnjevanja,

-

sam oziroma s pomočjo drugih delavcev organizacije uvaja kandidata v delo,

-

daje kandidatu strokovne nasvete, navodila in nudi pomoč pri praktičnem delu,

-

usmerja kandidata v študij strokovne literature in delovne dokumentacije,

-

kandidata za izpit za sodelavca, kustosa, konservatorja in konservatorja-restavratorja usmerja pri izbiri teme in izdelavi pisne naloge,

-

po zaključku strokovnega izpopolnjevanja oceni delo kandidata in pripravi poročilo o strokovnem izpopolnjevanju ter z njim seznani kandidata in odgovorno osebo organizacije, v kateri je kandidat zaposlen.

(3)

Mentorstvo mora biti opravljeno kakovostno in v obsegu, ki je potreben, da je dosežen namen strokovnega izpopolnjevanja. Za strokovno izpopolnjevanje kandidata mora mentor opraviti najmanj deset ur mentorstva na mesec.

14. člen

(trajanje strokovnega izpopolnjevanja)

(1)

Strokovno izpopolnjevanje traja za kandidate za pridobitev strokovnega naziva tehnik šest mesecev, za pridobitev strokovnega naziva sodelavec devet mesecev, za pridobitev strokovnega naziva kustos, konservator, konservator-restavrator dvanajst mesecev.

(2)

Trajanje strokovnega izpopolnjevanja se sorazmerno podaljša, če je kandidat zaposlen za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa.

Pravilnik o strokovnih izpitih na področju varstva kulturne dediščine

Časovnica