Pravilnik o strokovnih izpitih na področju varstva kulturne dediščine

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

»strokovni izpit« je izpit, ki se opravlja v skladu s 103. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16; v nadaljnjem besedilu: ZVKD-1) in je pogoj za pridobitev prvega strokovnega naziva za opravljanje dela na področju varstva kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: varstvo), to je na muzejskem, konservatorskem in konservatorsko-restavratorskem področju;

»druge organizacije, ki delujejo na področju dejavnosti varstva« so po tem pravilniku pravne osebe ali fizične osebe, ki delujejo na področju ali za potrebe dejavnosti varstva dediščine, vendar ne izvajajo javne službe po ZVKD-1 (v nadaljnjem besedilu: druge organizacije);

»dopolnilni strokovni izpit« je izpit, ki ga opravi strokovni delavec na področju varstva z doseženo stopnjo izobrazbe, ki je višja od stopnje izobrazbe, za katero je že opravil izpit za varstvo dediščine;

»dosežena izobrazba«, ki je za:

muzejskega, konservatorskega in konservatorsko-restavratorskega tehnika (v nadaljnjem besedilu: tehnik): ustrezna srednja strokovna ali srednja splošna izobrazba, ki ustreza peti ravni izobrazbe opredeljeni v klasifikacijskem sistemu KLASIUS (priloga I Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja),

muzejskega, konservatorskega sodelavca in konservatorsko-restavratorskega sodelavca (v nadaljnjem besedilu: sodelavec): ustrezna najmanj visokošolska izobraba prve stopnje, ki ustreza šesti ravni izobrazbe opredeljeni v klasifikacijskem sistemu KLASIUS (priloga I Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja); za področje konservatorstva-restavratorstva mora imeti najman visokošolsko izobrazbo prve stopnje s področja konservatorstva-restavratorstva oziroma drugo ustrezno izobrazbo, ki dokazuje strokovno usposobljenost za področje, na katerega se kandidat prijavlja,

kustosa, konservatorja in konservatorja-restavratorja: ustrezna najmanj visokošolska izobrazba druge stopnje, ki ustreza sedmi ravni izobrazbe, opredeljeni v klasifikacijskem sistemu KLASIUS (priloga I Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja); za področje konservatorstva-restavratorstva mora imeti najmanj visokošolsko izobrazbo druge stopnje s področja konservatorstva-restavratorstva oziroma drugo ustrezno izobrazbo, ki dokazuje strokovno usposobljenost za področje, na katerega se kandidat prijavlja;

»kandidat za strokovni izpit« je strokovni delavec na področju varstva, ki se prijavi k opravljanju izpita (v nadaljnjem besedilu: kandidat);

»mentor« je oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 13. člena in izvaja strokovno delo s kandidatom po vnaprej določenem pisnem programu s področja dejavnosti varstva, kandidata vodi in mu svetuje ter ob tem nanj prenaša znanja in spretnosti;

»pisna naloga« je individualna intelektualna stvaritev s področja dejavnosti varstva iz tematskih sklopov, opredeljenih v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnem besedilu: priloga 1) in jo pripravi kandidat za opravljanje posebnega dela izpita;

»strokovno izpopolnjevanje v dejavnosti varstva« je uvajanje v procese strokovnega dela, predvsem za pridobivanje veščin, s katerimi udeleženec izpopolnjevanja pridobi možnost opravljanja določenih delovnih nalog.