24. člen
Enako obravnavanje
1. Državljani države pogodbenice ne smejo biti v drugi državi pogodbenici zavezani kakršnemukoli obdavčevanju ali kakršnikoli zahtevi v zvezi s tem, ki je bolj obremenjujoče, kot je ali je lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve za državljane te druge države v enakih okoliščinah. Za namene obdavčevanja dohodka Združenih držav državljani Združenih držav, ki niso rezidenti v Združenih državah, niso v enakih okoliščinah kot slovenski državljani, ki niso rezidenti v Združenih državah. Ta določba se uporablja tudi za osebe, ki niso rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
2. Obdavčevanje stalne poslovne enote ali stalne baze, ki jo ima rezident države pogodbenice ali podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, ne sme biti manj ugodno v tej drugi državi, kot je obdavčevanje podjetij ali rezidentov te druge države, ki opravljajo enake dejavnosti. Določbe tega odstavka se ne razlagajo, kot da zavezujejo državo pogodbenico, da prizna rezidentom druge države pogodbenice kakršnekoli osebne olajšave, oprostitve in zmanjšanja za davčne namene zaradi osebnega statusa ali družinskih obveznosti, ki jih priznava svojim rezidentom.
3. Razen kjer veljajo določbe prvega odstavka 9. člena (Povezana podjetja), sedmega odstavka 11. člena (Obresti) ali šestega odstavka 12. člena (Licenčnine in avtorski honorarji), se obresti, licenčnine in avtorski honorarji in druga izplačila, ki jih plača rezident ali podjetje države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice, za namene določitve obdavčljivega dobička rezidenta ali podjetja prve omenjene države pogodbenice odbijajo pod istimi pogoji, kot če bi bili plačani rezidentu prve omenjene države. Tudi kakršnikoli dolgovi rezidenta ali podjetja države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice se za namen določitve obdavčljivega premoženja rezidenta ali podjetja prve omenjene države pogodbenice odbijajo pod istimi pogoji, kot da bi bili pogodbeno dogovorjeni z rezidentom prve omenjene države.
4. Podjetja države pogodbenice, katerih kapital je v celoti ali delno, neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom enega ali več rezidentov druge države pogodbenice, ne smejo biti v prvi omenjeni državi zavezana kakršnemukoli obdavčevanju ali kakršnikoli zahtevi v zvezi s tem, ki je bolj obremenjujoče, kot je ali je lahko obdavčenje in s tem povezane zahteve za druga podobna podjetja prve omenjene države.
5. Nič v tem členu se ne razlaga, kot da preprečuje eni ali drugi državi pogodbenici, da naloži davek, kot je opisan v osmem odstavku 10. člena (Dividende) ali devetem odstavku 11. člena (Obresti).
6. Določbe tega člena se uporabljajo ne glede na določbe 2. člena (Davki, za katere se uporablja konvencija) za davke vseh vrst in opisov, ki jih uvede država pogodbenica ali politična enota ali njena lokalna oblast.