ZCes – Zakon o cestah (ZCes)

1687. Zakon o cestah (ZCes)

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

UKAZ
o razglasitvi zakona o cestah

Razglaša se zakon o cestah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 16. decembra 1981 in na seji Zbora občin dne 16. decembra 1981 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 16. decembra 1981.

Št. 0100-164/81

Ljubljana, dne 16. decembra 1981.

Predsednik Viktor Avbelj l. r.

ZAKON
o cestah

I. TEMELJNE IN SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja razmerja skupnega pomena za delavce, delovne ljudi in občane pri gospodarjenju z javnimi cestami, to je pri upravljanju, graditvi, rekonstrukciji, obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu teh cest ter zagotavljanju sredstev za te namene, da se zagotovita pretok in varnost prometa.

Ta zakon določa tudi temeljna načela:

-

za ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti za ceste, njihovo organizacijo in njihova medsebojna razmerja;

-

za gospodarjenje z javnimi potmi ter s cesta mi, ulicami, in trgi v mestih in v naseljih mestnega značaja ter za gospodarjenje s cestami, ki niso javne ceste po tem zakonu.

2. člen

Javna cesta je prometna površina, ki je splošnega pomena za promet in jo lahko vsak prosto uporablja ob pogojih in na način, določen z zakonom.

Cesta postane javna cesta, ko se razvrsti in izroči v promet.

3. člen

Delavci v organizacijah za redno vzdrževanje cest uresničujejo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti glede gospodarjenja s cestami, kot to ureja ta zakon in kot se samoupravno dogovorijo z uporabniki cest v samoupravnih interesnih skupnostih za ceste.

Ceste so izven pravnega prometa.

Na cestah je mogoče pridobiti pravico posebne rabe samo za splošne potrebe, kot je pravica napeljevanja vodovoda in kanalizacije ter električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovodov in podobno.

Na cestah ni mogoče pridobiti služnosti.

4. člen

Vzdrževanje in varstvo cest je dejavnost posebnega družbenega pomena.

Vzdrževanje cest obsega vzdrževalna dela za zagotavljanje prevoznosti cest in varstvo cest (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje cest) in vzdrževalna dela za ohranjanje oziroma obnavljanje cest (v nadaljnjem besedilu: obnavljanje cest).

Pri rekonstrukciji in graditvi cest so zadeve posebnega družbenega pomena: zagotavljanje pretočnosti in varnosti prometa, usklajevanje planov samoupravnih interesnih skupnosti za ceste z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, določanje namena in uporabe sredstev, zagotavljanje enotnosti cestne mreže, določanje smeri in poteka cest; povezovanje z mednarodnimi in medrepubliškimi prometnimi tokovi ter odločanje o opustitvi ceste.

5. člen

Upravljalec lahko opusti cesto oziroma njen del, če se zgradi nova cesta, ki nadomesti prejšnjo in če je poprej dobil soglasje zbora uporabnikov pristojne samoupravne interesne skupnosti za ceste.

Namembnost opuščenih delov ceste se določi s programom graditve nove ceste.

Opuščeno cesto mora upravljalec ceste usposobiti predvsem za parkirišča, počivališča in druge prometne namene.

Če se opuščena cesta ne uporablja v prometne ali druge v programu določene namene, jo mora upravljalec v roku treh mesecev agrotehnično obdelati tako, kot je urejena njena okolica in jo izročiti občini, na območju katere se nahaja.

6. člen

Glede na gospodarski in družbeni pomen, glede na območje, za katero so namenjene in glede na pomen, ki ga imajo za promet, se ceste razvrstijo med magistralne, regionalne in lokalne.

7. člen

Razvrstitev cest med magistralne ceste predlaga pristojnemu zveznemu organu Samoupravna interesna skupnost za ceste Slovenije s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.

O razvrstitvi cest med regionalne ceste odloči Samoupravna interesna skupnost za ceste Slovenije po predlogu pristojne občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste in s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.

O razvrstitvi cest in drugih prometnih površin med lokalne ceste odloči ob uporabi osnov in meril, dogovorjenih v Samoupravni interesni skupnosti za ceste Slovenije, občinska samoupravna interesna skupnost za ceste s soglasjem pristojnega občinskega organa.

Občinska samoupravna interesna skupnost za ceste lahko s soglasjem pristojnega občinskega organa razvrsti med lokalne ceste tudi cesto ali javno pot, s katero gospodari druga samoupravna organizacija ali skupnost, ali ki poteka po zasebnem zemljišču, če je občinska skupščina ugotovila splošni družbeni interes in je izveden postopek za prisilni prenos pravice uporabe oziroma razlastitveni postopek, ko prenos lastnine oziroma pravice uporabe ni bil izvršen sporazumno ali s pogodbo.

8. člen

Po namenu je cesta:

-

avtomobilska cesta,

-

cesta, rezervirana za motorna vozila,

-

cesta, določena za mešani promet,

-

cesta, določena za posamezne druge vrste prometa.

Namen nove ali rekonstruirane ceste se določi s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za ceste.

9. člen

Glede na gospodarski in družbeni pomen, glede na stanje ceste in glede na razmere v prometu, se lahko razvrstitev in namen ceste spremeni na način, določen v 7. in 8. členu tega zakona.

10. člen

Kadar občinska skupščina določi s svojim odlokom, da je redno vzdrževanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste, v ureditvenih območjih mest in naselij mestnega značaja komunalna dejavnost, gospodarijo z njimi komunalne organizacije združenega dela v skladu z načeli tega zakona in so njihovo osnovno sredstvo.

Glede graditve, rekonstrukcije, obnavljanja, rednega vzdrževanja in varstva cest iz prejšnjega odstavka veljajo za komunalne organizacije združenega dela določbe tega zakona, občinska skupščina pa lahko določi posamezne posebne oziroma drugačne pravice in dolžnosti glede na naravo in namen teh cest oziroma prometnih površin.

11. člen

Gozdne ceste so prometne površine, ki so osnovno sredstvo gozdnih gospodarskih organizacij in je na njih promet možen le pod pogoji in na način, kot to uredijo gozdne gospodarske organizacije.

Na cestah, ki so osnovno sredstvo drugih organizacij združenega dela, urejajo promet te organizacije združenega dela.

Ceste iz prvega in drugega odstavka tega člena niso javne ceste v smislu tega zakona. Varovanje posebnih družbenih interesov ter pravice in dolžnosti krajevnih skupnosti pri določanju rabe teh cest uredi občinska skupščina v skladu z načeli tega zakona.

12. člen

Dovozne poti, vaške in poljske poti, gozdne poti ter druge krajevne poti, s katerimi ne gospodarijo organizacije združenega dela in niso njihovo osnovno sredstvo, so javne poti.

Uporabo, obnavljanje in redno vzdrževanje javnih poti, inšpekcijo javnih poti in druga razmerja v zvezi z njimi ter pravice in dolžnosti krajevnih skupnosti pri gospodarjenju z javnimi potmi uredi občinska skupščina primerno načelom iz tega zakona.

13. člen

Izrazi, katerih pomen določa 10. člen zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Uradni list SFRJ, št. 63/80, 4/81, 40/83 in 53/85) imajo v tem zakonu enak pomen, če ni s tem zakonom drugače določeno.

II. SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI

14. člen

Delavci, delovni ljudje in občani ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti za ceste zaradi zagotovitve trajnega in kakovostnega rednega vzdrževanja in varstva cest ter usklajevanja planov graditve, rekonstrukcije in obnavljanja cest, zaradi zagotovitve enotnosti cestnega omrežja, zaradi uveljavljanja posebnega družbenega interesa pri gospodarjenju s cestami, zaradi združevanja sredstev in določanja namena njihove uporabe, določanja pogojev in načina opravljanja dejavnosti rednega vzdrževanja in varstva cest, zadovoljevanja osebnih in skupnih potreb in interesov, usklajevanja potreb z možnostmi ter urejanja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti pri gospodarjenju s cestami.

15. člen

Dejavnost samoupravne interesne skupnosti za ceste (v nadaljnjem besedilu: skupnost za ceste), ki se nanaša na obnavljanje, redno vzdrževanje in varstvo cest in zadeve iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona, je posebnega družbenega pomena.

16. člen

Uporabniki in izvajalci ustanovijo za območje občine občinsko samoupravno interesno skupnost za ceste (v nadaljnjem besedilu: občinska skupnost za ceste), za območje Socialistične republike Slovenije pa Samoupravno interesno skupnost za ceste Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Skupnost za ceste Slovenije).

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se uporabniki in izvajalci lahko sporazumejo, da se ustanovi skupnost za ceste za območje več občin.

Uporabniki in izvajalci se lahko sporazumejo, da bodo v občinski samoupravni interesni skupnosti urejali poleg gospodarjenja z javnimi cestami tudi zadeve s področja komunalnih dejavnosti.

17. člen

V občinsko skupnost za ceste se na podlagi tega zakona s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti za ceste združijo:

Kot uporabniki:

-

delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih;

-

delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov;

-

občani v krajevnih skupnostih;

Kot izvajalci pa:

-

delavci v organizacijah za redno vzdrževanje cest na območju te občinske skupnosti za ceste.

18. člen

V občinski skupnosti za ceste opravljajo delavci, delovni ljudje in občani zlasti naslednje naloge:

-

ugotavljajo in usklajujejo potrebe in interese glede lokalnih cest;

-

sprejemajo planske akte za področje cestnega gospodarstva v občini;

-

se sporazumevajo o samoupravnem združevanju sredstev za graditev, rekonstrukcijo, obnavljanje, redno vzdrževanje in varstvo lokalnih cest;

-

se sporazumevajo o združevanju sredstev za sofinanciranje graditve, rekonstrukcije in obnavljanja regionalnih cest;

-

usklajujejo z drugimi občinskimi skupnostmi za ceste, kakor tudi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, vprašanja, pomembna za enotnost cestne mreže Slovenije;

-

določajo višino povračila za čezmerno uporabo lokalnih cest (sedma točka prvega odstavka 38. člena tega zakona);

-

določajo letne programe del rednega vzdrževanja in varstva lokalnih cest;

-

določajo letne programe graditve, rekonstrukcije in obnavljanja lokalnih cest;

-

razvrščajo lokalne ceste;

-

se sporazumevajo o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.

19. člen

Uporabniki in izvajalci se po občinski skupnosti za ceste s samoupravnim sporazumom združijo v Skupnost za ceste Slovenije. V njej opravljajo naloge, ki se nanašajo na enotnost cestne mreže v SR Sloveniji, pri čemer zlasti:

-

ugotavljajo in usklajujejo skupne potrebe in interese glede magistralnih in regionalnih cest;

-

sprejemajo planske akte za področje cestnega gospodarstva;

-

se sporazumevajo o samoupravnem združevanju sredstev za graditev, rekonstrukcijo, obnavljanje, redno vzdrževanje ter varstvo magistralnih in regionalnih cest;

-

usklajujejo interese občinskih skupnosti za ceste, ki se nanašajo na graditev, rekonstrukcijo, obnavljanje, redno vzdrževanje in varstvo cest;

-

določajo kriterije in merila za oblikovanje sredstev vzajemnosti in odločajo o razporeditvi teh sredstev;

-

usklajujejo interese občinskih skupnosti za ceste, ki se nanašajo na razvoj, obnavljanje in redno vzdrževanje cest na manj razvitih območjih in obmejnih območjih SR Slovenije;

-

določajo kriterije in merila za višino povračil iz četrte, pete, sedme in osme točke prvega odstavka 38. člena tega zakona;

-

določajo višino povračila za čezmerno uporabo magistralnih in regionalnih cest (sedma točka prvega odstavka 38. člena tega zakona);

-

določajo višino povračil iz četrte in pete točke prvega odstavka 38. člena tega zakona ter višino in način plačevanja cestnine iz osme točke prvega odstavka 38. člena tega zakona;

-

določajo kriterije in merila za delitev sredstev iz tretje do šeste točke prvega odstavka 38. člena tega zakona;

-

določajo kriterije in merila za cene storitev za redno vzdrževanje in varstvo cest;

-

določajo cene storitev za redno vzdrževanje in varstvo cest;

-

določajo normative in standarde ter prioriteto del za redno vzdrževanje cest;

-

določajo letne programe del rednega vzdrževanja in varstva magistralnih in regionalnih cest;

-

določajo letne programe graditve, rekonstrukcije in obnavljanja magistralnih in regionalnih cest;

-

razvrščajo regionalne ceste in določajo osnove in merila za razvrščanje lokalnih cest;

-

obravnavajo in zavzemajo stališča o vprašanjih gospodarjenja s cestami, ki se s sporazumevanjem in dogovarjanjem urejajo na ravni federacije;

-

usklajujejo interese z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi;

-

skrbijo za vodenje predpisanih evidenc o cestah;

-

se sporazumevajo o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.

20. člen

Skupščina občine, na območju katere je ustanovljena skupnost za ceste, daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi te skupnosti in njenemu statutu, Skupščina Socialistične republike Slovenije pa k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti za ceste Slovenije in njenemu statutu.

21. člen

Skupnost za ceste se ustanovi s samoupravnim sporazumom.

22. člen

Skupščina skupnosti za ceste ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.

V skupščini skupnosti za ceste lahko na način, določen s statutom skupnosti za ceste, sodelujejo tudi pristojna poveljstva oboroženih sil SFRJ.

23. člen

V vsak zbor skupščine Skupnosti za ceste Slovenije delegira delegate ustrezni zbor občinske skupnosti za ceste v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti za ceste Slovenije.

V zbor uporabnikov skupščine Skupnosti za ceste Slovenije delegirajo delegate tudi organizacije združenega dela, ki so zaradi narave svoje dejavnosti vezane na uporabo cest v večjem obsegu.

Število delegatskih mest in način delegiranja delegatov iz drugega odstavka tega člena se določi v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Skupnosti za ceste Slovenije.

24. člen

V samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti za ceste in v njenem statutu se v skladu z zakonom določijo zadeve, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, zadeve, o katerih odločata oba zbora enakopravno na ločenih sejah in zadeve, o katerih odloča posamezni zbor samostojno.

Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za ceste in njen statut določata zadeve, o katerih odločajo delegati v skupščini po poprejšnjem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.

25. člen

Če odločitev, ki se sprejema enakopravno v obeh zborih, ni bila sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, se opravi usklajevalni postopek med zboroma v skladu s statutom.

Če v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno delo skupnosti za ceste, začasno uredi to vprašanje za občinsko skupnost za ceste občinska skupščina z območja te skupnosti, za Skupnost za ceste Slovenije pa Skupščina Socialistične republike Slovenije.

26. člen

Skupnost za ceste lahko za opravljanje del in nalog skupnega pomena za uporabnike in izvajalce, ki obsegajo dela in naloge planiranja graditve, rekonstrukcije, obnavljanja, rednega vzdrževanja in varstva cest, dela in naloge zagotavljanja sredstev za te namene ter dela in naloge za spremljanje uresničevanja nalog iz sprejetih planskih dokumentov, oblikuje svojo delovno skupnost.

Opravljanje del in nalog iz prejšnjega odstavka tega člena ter drugih administrativno-strokovnih, pomožnih in temu podobnih del oziroma njihovega dela si skupnost za ceste lahko zagotovi tudi v dogovoru z drugo samoupravno interesno skupnostjo, samoupravno organizacijo ali upravnim organom družbenopolitične skupnosti tako, da se zagotovi čimbolj smotrno opravljanje teh del.

Medsebojna razmerja svobodne menjave dela in ustvarjanje dohodka, kakor tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev, ki opravljajo za skupnost za ceste dela iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, se uredijo s samo upravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo za ceste in delovno skupnostjo.

Če skupnost za ceste za opravljanje del in nalog iz prvega odstavka tega člena oblikuje delovno skupnost, daje skupščina skupnosti za ceste soglasje k določbam statuta delovne skupnosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog in programov dela delovne skupnosti ter k razvidu del in nalog delovne skupnosti. Skupščina skupnosti za ceste imenuje in razrešuje vodjo delovne skupnosti potem, ko je dobila mnenje organa upravljanja delovne skupnosti.

27. člen

Kot investitor graditve in rekonstrukcije cest in kot nosilec nalog pri obnavljanju cest nastopa skupnost za ceste.

Skupnost za ceste v skladu s planskimi akti lahko zaupa opravljanje strokovnih del in nalog v zvezi z graditvijo, rekonstrukcijo oziroma obnavljanjem cest za to usposobljeni organizaciji združenega dela.

Organizacija združenega dela, ki opravlja strokovna dela in naloge iz prejšnjega odstavka tega člena, ne more biti obenem tudi izvajalec graditve, rekonstrukcije oziroma obnavljanja ceste.

Skupnost za ceste odda graditev, rekonstrukcijo oziroma obnavljanje ceste z javnim razpisom.

28. člen

V statutu skupnosti za ceste se uredi način usklajevanja interesov in reševanja spornih vprašanj med uporabniki in izvajalci.

Spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki nastanejo v skupnosti za ceste ali med njimi, rešuje sodišče združenega dela.

30. člen

Za opravljanje nadzora nad uveljavljanjem pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnostih za ceste, nad uresničevanjem sprejetih samoupravnih odločitev, uporabo sredstev, delovanjem organov skupnosti in njihovih strokovnih služb ter nad izvajanjem sprejete politike, se pri skupnosti za ceste oblikujejo organi samoupravne delavske kontrole.

S statutom skupnosti za ceste se uredijo pristojnosti, sestava in organizacija organov samoupravne delavske kontrole.

31. člen

Zaradi reševanja in usklajevanja skupnih interesov na svojem območju se skupnosti za ceste povezujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in samoupravnimi organizacijami, oblikujejo skupna delovna telesa, sklepajo samoupravne sporazume o usklajevanju planov in vzpostavljajo druge oblike sodelovanja.

Skupnost za ceste Slovenije se povezuje tudi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami na področju gospodarjenja s cestami v drugih socialističnih republikah in socialističnih avtonomnih pokrajinah.

III. PLANIRANJE

32. člen

Planiranje v organizacijah za redno vzdrževanje cest in v skupnostih za ceste se izvaja po predpisih o planiranju, predpisih o urejanju prostora in določbah tega zakona.

33. člen

Skupščina skupnosti za ceste določi predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za ceste na podlagi elementov, ki jih uskladijo uporabniki in izvajalci.

Uporabniki oblikujejo elemente tudi o:

-

obsegu potreb za graditev, rekonstrukcijo, obnavljanje, redno vzdrževanje in varstvo cest;

-

načinu in pogojih združevanja sredstev za ceste;

-

obsegu in razporeditvi sredstev, glede na dela in vrsto cest.

Izvajalci oblikujejo elemente tudi o:

-

obsegu in vrstah zmogljivosti ter ukrepih za zagotovitev in racionalno izrabo zmogljivosti za redno vzdrževanje in varstvo cest;

-

osnovah in merilih za oblikovanje cen za izvajanje programa rednega vzdrževanja in varstva cest;

-

standardih in normativih glede obsega in kvalitete rednega vzdrževanja cest;

-

merilih za določitev povračil, ki jih plačujejo uporabniki cest.

34. člen

S samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske skupnosti za ceste se uporabniki in izvajalci glede lokalnih cest sporazumevajo tudi o:

-

fizičnem in vrednostnem obsegu graditve, rekonstrukcije, obnavljanja, rednega vzdrževanja in varstva cest v srednjeročnem obdobju, vključujoč kontinuiteto graditve v naslednjem srednjeročnem obdobju;

-

programu izdelave strokovnih podlag za izdelavo planov razvoja cest oziroma cestnih odsekov in za pripravo lokacijskih načrtov;

-

lokaciji, roku dograditve in potrebnih sredstvih za posamezne objekte;

-

prometnih in tehničnih podlagah za graditev, rekonstrukcijo in obnavljanje cest v skladu s predpisi;

-

potrebnih zmogljivostih za izvajanje predvidenega obsega rednega vzdrževanja in varstva cest;

-

nalogah in sredstvih za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega dela na področju gospodarjenja s cestami;

-

nalogah in ukrepih s področja rabe prostora in varstva bivalnega okolja.

S samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske skupnosti za ceste se uporabniki in izvajalci sporazumevajo tudi o fizičnem in vrednostnem obsegu sofinanciranja graditve, rekonstrukcije in obnavljanja regionalnih cest.

35. člen

S samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti za ceste Slovenije se uporabniki in izvajalci sporazumevajo tudi o:

-

skupnih nalogah, ki izhajajo iz enotnosti cestne mreže in o zagotavljanju sredstev za njihovo izvedbo;

-

namenu porabe, razporejanju, pravicah, obveznostih in odgovornostih glede sredstev iz tretje, četrte, pete in šeste točke prvega odstavka 38. člena tega zakona;

-

oblikovanju sredstev vzajemnosti;

-

fizičnem in vrednostnem obsegu graditve, rekonstrukcije, obnavljanja, rednega vzdrževanja in varstva magistralnih in regionalnih cest v srednjeročnem obdobju, vključujoč kontinuiteto graditve v naslednjem srednjeročnem obdobju;

-

programu izdelave strokovnih podlag za pripravo planov razvoja cest oziroma cestnih odsekov in za pripravo lokacijskih načrtov;

-

lokaciji, roku dograditve in potrebnih sredstvih za graditev, rekonstrukcijo in obnavljanje magistralnih in regionalnih cest;

-

prometnih in tehničnih podlagah za graditev, rekonstrukcijo in obnavljanje magistralnih in regionalnih cest v skladu s predpisi;

-

potrebnih zmogljivostih za izvajanje predvidenega obsega rednega vzdrževanja in varstva magistralnih in regionalnih cest;

-

nalogah in sredstvih za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega dela na področju gospodarjenja s cestami;

-

nalogah in ukrepih s področja rabe prostora in varstva bivalnega okolja.

35.a člen

Udeleženci samoupravnih sporazumov o temeljih planov skupnosti za ceste so delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti.

Delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih so udeleženci samoupravnih sporazumov iz prejšnjega odstavka, kadar prevzemajo pravice, obveznosti in odgovornosti za uresničevanje v njih opredeljenih nalog.

36. člen

Zaradi zagotavljanja enotnosti cestne mreže, ki zahteva skupno urejanje varstva, rednega vzdrževanja, obnavljanja, rekonstrukcij in graditve cest, ki potekajo po območjih več občin, dvoje ali več občinskih skupnosti za ceste sklepa samoupravni sporazum o usklajevanju planov teh skupnosti.

Skupnosti za ceste z območja dveh ali več občin so glede zadev iz prvega odstavka tega člena udeleženke dogovora o skupnih temeljih planov teh družbenopolitičnih skupnosti, če skupnosti za ceste z njim prevzemajo obveznosti ali odgovornosti.

37. člen

Za določanje dolgoročne zasnove in strategije razvoja cestnega omrežja sprejmejo skupnosti za ceste dolgoročne plane.

Dolgoročni plan skupnosti za ceste je podlaga in splošna orientacija za srednjeročni plan na področju graditve, rekonstrukcije, obnavljanja, rednega vzdrževanja in varstva cest.

38. člen

Sredstva za graditev, rekonstrukcijo, obnavljanje, redno vzdrževanje in varstvo cest se zagotavljajo:

1.

s samoupravnim združevanjem sredstev,

2.

s samoprispevkom občanov,

3.

s sredstvi za ceste, vsebovanimi v maloprodajni ceni bencina in plinskega olja,

4.

z letnimi povračili za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila,

5.

s povračilom za uporabo cest, vsebovanim v prodajni ceni plinskih goriv, ki se uporabljajo za pogon motornih vozil,

6.

s povračili za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za tuja motorna vozila in priklopna vozila,

7.

s povračili za čezmerno uporabo cest,

8.

s povračili za izredne prevoze, s posebnimi povračili (cestnina), s povračili organizacij, ki poslujejo na avtomobilski cesti, in podobno,

9.

z drugimi sredstvi za ceste, določenimi s posebnimi predpisi.

Skupščina skupnosti za ceste je pristojna, da v imenu skupnosti za ceste za izvršitev planskih nalog sklene najeti domače ali tuje posojilo, oziroma predlagati razpis javnega posojila. Sredstva, začasno pridobljena s posojilom, se lahko uporabijo le za namen za katerega je bilo najeto posojilo.

41. člen

Sredstva iz tretje, četrte, pete in šeste točke prve ga odstavka 38. člena tega zakona se uporabljajo za redno vzdrževanje in varstvo cest, za druge namene pa le, če ta sredstva presegajo obseg sredstev, potrebnih za redno vzdrževanje in varstvo cest, ali če je tako določeno s posebnim predpisom.

42. člen

Višino in način plačevanja oziroma oprostitve plačevanja povračil iz 4. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona za traktorje in njihova priklopna vozila ter specialna vozila komunalnih organizacij združenega dela, ki opravljajo svojo dejavnost na območju občine, določi skupščina občinske skupnosti za ceste.

Sredstva iz povračil po prejšnjem odstavku tega člena se uporabljajo za obnavljanje, redno vzdrževanje in varstvo tistih cest in javnih poti v občini, za katere to določi skupščina občinske skupnosti za ceste.

43. člen

Iz povračil po 6. točki 38. člena tega zakona se posebej zagotavljajo sredstva za redno vzdrževanje, varstvo in obnavljanje magistralnih cest, kakor tudi tistih regionalnih cest, ki povezujejo mejne prehode z magistralnimi cestami.

44. člen

Sredstev za ceste, vsebovanih v maloprodajni ceni bencina in plinskega olja, ki ga kupujejo na debelo od proizvajalcev ali iz skladišč trgovskih organizacij združenega dela na debelo, ne prispevajo:

-

enote in zavodi oboroženih sil SFRJ;

-

organizacije združenega dela, ki to gorivo uporabljajo za pogon tirnih vozil, plovnih objektov in letal.

45. člen

Sredstva iz tretje, četrte, pete in šeste točke prvega odstavka 38. člena tega zakona se zbirajo na posebnem prehodnem računu Službe družbenega knjigovodstva. Sredstva s tega računa se tekoče nakazujejo na račune občinskih skupnosti za ceste in Skupnosti za ceste Slovenije v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti za ceste Slovenije.

46. člen

Uporabniki, katerih vozila zaradi izvajanja investicijskih del, proizvodnih ali storitvenih dejavnosti trajno ali začasno čezmerno uporabljajo cesto, plačajo povračilo sorazmerno z uporabo in poškodovanjem ceste.

Povračilo za čezmerno uporabo cest je del sredstev za redno vzdrževanje in varstvo tistih cest, po katerih je bil čezmerni prevoz opravljen in je del celotnega prihodka organizacij za redno vzdrževanje teh cest v sorazmerju s čezmerno uporabo cest, s katerimi gospodarijo.

47. člen

Povračila za izredne prevoze so del sredstev za redno vzdrževanje in varstvo tistih cest, po katerih je bil izredni prevoz opravljen in so del celotnega prihodka organizacij za redno vzdrževanje teh cest v sorazmerju z uporabo cest, s katerimi gospodarijo.

Višino povračila za izredni prevoz določijo organizacije za redno vzdrževanje cest enotno za Socialistično republiko Slovenijo.

Zakon o cestah (ZCes)

Časovnica