Odpravnina ob prenehanju delovnega razmerja je pogosto pomemben del finančne varnosti delavca. Vendar pa se pri izplačilu odpravnine porajajo številna vprašanja – predvsem, ali se od nje plačujejo davki in prispevki ter v kakšnem obsegu. 

Davčna obravnava odpravnine (dohodnina)

Pravna podlaga za obdavčitev odpravnin je Zakon o dohodnini (ZDoh-2), natančneje 44. člen, ki določa, kateri dohodki iz delovnega razmerja se ne vštevajo v davčno osnovo.

Odpravnina zaradi odpovedi iz poslovnega razloga ali nesposobnosti

V skladu z 9. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo ne všteva odpravnina, ki jo mora delodajalec izplačati na podlagi zakona, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Povprečno plačo določa Statistični urad RS (SURS).
Če odpravnina preseže to mejo, se presežek všteva v davčno osnovo in se obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja.

Odpravnina zaradi prenehanja pogodbe za določen čas

Za primere, ko pogodba o zaposlitvi poteče, velja 11. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. Neobdavčena je odpravnina do treh povprečnih mesečnih plač. Vsak znesek nad to mejo se všteva v davčno osnovo in se obdavči.

Prispevki za socialno varnost od odpravnine

Prispevke za socialno varnost ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ter povezani predpisi, npr. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Ključno pravilo je jasno: prispevki se plačujejo le od tistega dela odpravnine, od katerega se plačuje tudi dohodnina.

To pomeni:

• Neobdavčen del odpravnine (do 10 oz. 3 povprečnih plač) je oproščen plačila prispevkov.
• Od presežka pa se obračunajo vsi prispevki (delodajalčevi in delojemalčevi), enako kot pri plači.

To potrjuje tudi sodna praksa, npr. sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1455/2014, ki povezuje davčno osnovo in osnovo za prispevke.

Praktični primer izračuna

Predstavljajmo si, da delavec prejme odpravnino zaradi odpovedi iz poslovnega razloga v višini 30.000 EUR. Zadnja znana povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji znaša 2.300 EUR.

• Neobdavčen del: 10 × 2.300 = 23.000 EUR Ta znesek je oproščen dohodnine in prispevkov.
• Obdavčljiv del: 30.000 – 23.000 = 7.000 EUR  Od tega zneska se obračunajo:
  - prispevki delojemalca,
  - prispevki delodajalca,
  - akontacija dohodnine po veljavni lestvici.

Delavcu se tako izplača neto znesek, sestavljen iz 23.000 EUR neobdavčenega dela in neto vrednosti preostanka po odštetju dajatev.

Odpravnina ob upokojitvi

Poseben primer odpravnine je odpravnina ob upokojitvi, kjer veljajo nekoliko drugačna pravila.

Pravica do odpravnine

Pravico ureja 132. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delavec, ki se upokoji po najmanj petih letih zaposlitve pri delodajalcu, je upravičen do odpravnine najmanj v višini dveh povprečnih plač.

Delavec do odpravnine ni upravičen, če je že prejel odpravnino iz poslovnega razloga ali če mu je delodajalec financiral dokup pokojninske dobe.

Davčna obravnava

Davčno obravnavo določa 7. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2. Odpravnina ob upokojitvi se ne všteva v davčno osnovo, vendar le do višine, ki jo določi vlada. To višino določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
Če odpravnina presega ta znesek, se razlika obdavči z dohodnino.

Prispevki

Tudi tukaj velja isto pravilo: prispevki se plačajo le od tistega dela odpravnine, ki presega neobdavčen znesek. Če je odpravnina v celoti oproščena dohodnine, se od nje ne plačujejo prispevki.