Odpravnina je ena izmed ključnih pravic zaposlenih ob prenehanju delovnega razmerja. V slovenski zakonodaji jo ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa natančne pogoje, kdaj odpravnina delavcu pripada in v kakšni višini. Še posebej pogosto se v praksi pojavlja vprašanje odpravnine ob upokojitvi, saj gre za posebno obliko pravice, ki jo je treba ločiti od odpravnine ob redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
V nadaljevanju bomo podrobno razložili, kaj določa ZDR-1 glede odpravnine v primeru upokojitve, kdaj delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi in kako se izračuna.
Kaj je odpravnina po ZDR-1?
ZDR-1 v 109. členu določa, da ima delavec pravico do odpravnine, če mu pogodbo o zaposlitvi redno odpove delodajalec iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti. Prav tako mu odpravnina pripada, če pride do prenehanja pogodbe zaradi stečaja, prisilne poravnave ali likvidacije delodajalca.
Namen odpravnine je zagotoviti socialno varnost delavca v času, ko se znajde brez zaposlitve, ter vsaj delno nadomestiti izgubo prihodkov.
Višina odpravnine po ZDR-1
Višina odpravnine je odvisna od dolžine zaposlitve pri istem delodajalcu:
- 1/5 povprečne mesečne plače delavca iz zadnjih treh mesecev – za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen manj kot 10 let,
- 1/4 povprečne mesečne plače – za vsako leto dela, če je zaposlen od 10 do 20 let,
- 1/3 povprečne mesečne plače – za vsako leto dela, če je zaposlen več kot 20 let.
Zakon pa hkrati določa tudi zgornjo mejo: odpravnina ne sme preseči 10-kratnika povprečne mesečne plače delavca.
Odpravnina ob upokojitvi
Posebna oblika odpravnine, ki jo pogosto izpostavljajo zaposleni, je odpravnina ob upokojitvi. Tudi ta pravica izhaja iz ZDR-1, natančneje iz 132. člena.
Zakon določa, da ima delavec, ki se upokoji in mu zaradi tega preneha delovno razmerje, pravico do odpravnine ob upokojitvi. Gre torej za enkratno denarno nadomestilo, ki se izplača ob prehodu iz aktivne zaposlitve v pokoj.
Višina odpravnine ob upokojitvi
Osnovno pravilo je, da znaša odpravnina ob upokojitvi dve povprečni mesečni plači zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece. Pri tem pa je pomembno poudariti:
- kolektivne pogodbe lahko določajo višjo odpravnino,
- v primeru, da je za delavca ugodneje, se upošteva določba kolektivne pogodbe in ne zakonski minimum.
Kako poteka izračun odpravnine?
Pri izračunu odpravnine ob upokojitvi je treba biti pozoren na naslednje elemente:
- Osnova: povprečna mesečna v RS.
- Kolektivne pogodbe: te lahko določijo višje zneske in bolj ugodne pogoje.
Davčna obravnava odpravnine
Odpravnina ob upokojitvi se v skladu z zakonodajo do določenega zneska ne všteva v davčno osnovo dohodnine. To pomeni, da je za prejemnika neto prejemek višji kot pri odpravnini od odpovedi delovnega razmerja iz drugih razlogov.