STA novice / Evropa pripravlja protiukrepe za ameriško "izsiljevanje" (dopolnjeno)

"Jasno je, da želimo vztrajati pri svojem, kot država in kot celina," je v Berlinu po posvetovanjih s svojimi konservativnimi krščanskimi demokrati poudaril nemški kancler.

Evropejci se po njegovih besedah na splošno strinjajo, da carinske grožnje slabijo transatlantske odnose, obenem pa prinašajo tveganje za eskalacijo razmer.

"Odziv Evrope bo enoten in jasen," pa je bil na današnji skupni novinarski konferenci s francoskim finančnim ministrom Rolandom Lescurejem dejal nemški finančni minister.

Trump je v soboto nekaterim evropskim državam, tudi Danski, katere avtonomno ozemlje je Grenlandija, zagrozil s postopno uvedbo carin v višini do 25 odstotkov, če nadzora nad Grenlandijo ne bodo prepustile ZDA.

Velika Britanija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Nizozemska, Norveška in Švedska, ki jim je Trump zagrozil z novimi carinami, so v nedeljo v skupni izjavi izpostavile enotnost. "Carinske grožnje spodkopavajo transatlantske odnose in tvegajo nevarno negativno spiralo," so zapisale.

Merz je danes izpostavil, da bodo ceno plačali ameriški potrošniki, a priznal, da bi dodatne carine škodovale nemškemu in evropskemu gospodarstvu.

Nemški kancler se želi v sredo ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu sestati s Trumpom. Kot je pojasnil si želi umiriti trgovinske napetosti. Nemčija in druge države po njegovih besedah strinjajo, da je treba razmere umiriti in se izogniti eskalaciji spora.

"Ta problem želimo poskusiti rešiti skupaj in ameriška vlada ve, da se lahko odzovemo s povračilnimi ukrepi. Tega nočem, če pa bo potrebno, bomo seveda zaščitili evropske in tudi nacionalne interese," je bil jasen Merz.

Finančni minister Klingbeil je naštel tri možne odzive na Trumpove carine. EU bi lahko zamrznila sprejemanje lani doseženega trgovinska sporazuma z ZDA, možna je uvedba carin na ameriško blago, ki so do 6. februarja zamrznjene, tretja možnost pa je uporaba instrumenta EU proti gospodarski prisili, ki jo izvajajo tretje države.

Uporabo slednjega bo članicam EU predlaga francoski predsednik Emmanuel Macron. Mehanizem EU omogoča uvedbo protiukrepov, kadar tretje države izvajajo gospodarski pritisk za vsiljevanje političnih odločitev.

Instrument, sprejet leta 2023, kot možne protiukrepe v primeru izsiljevanja, ki bi ga izvajale tretje države, med drugim predvideva omejitve trgovine in naložb na trgu 27 držav s 450 milijoni prebivalcev.

Francoski minister Lescure se je strinjal s Klingbeilom, da Trump s carinskimi grožnjami izsiljuje. "Izsiljevanje med 250-letnimi zavezniki, med prijatelji, je nesprejemljivo," je dejal francoski finančni minister.

"Evropejci moramo ostati enotni in usklajeni v svojem odzivu ter biti tudi pripravljeni uporabiti vsa orodja EU, ki jih imamo na voljo," je dejal. "Odločeni smo braniti svojo suverenost," ministra še povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Lescure je napovedal skorajšnje srečanje finančnih ministrov skupine G7, na katerem bodo razpravljali o perečih vprašanjih, vključno z Grenlandijo. Skupini trenutno predseduje Francija, članice pa so tudi ZDA.

Klingbeil je še dejal, da je Trump z grožnjami dosegel limit.

Na Trumpove grožnje s carinami se je danes odzval tudi britanski premier Keir Starmer. Spor glede Grenlandije mora biti po njegovih besedah razrešen "z mirno razpravo med zavezniki", ne pa z vojaškim posredovanjem ali trgovinsko vojno. Britance je pozval, naj stopijo skupaj.