STA novice / Ministrstvo in občine optimistični glede novega pravnega okvira za skladnejši regionalni razvoj

Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji potrdila predlog novele zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki uvaja nov koncept regionalnega razvoja z večjo samostojnostjo za razvojne regije.

Predlagana novela, ki so jo v tesnem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, razvojnimi regijami in gospodarskimi združenji pripravili na pristojnem ministrstvu in jo bo DZ začel obravnavati januarja, je šele prvi korak na poti k skladnejšemu regionalnemu razvoju države, je danes na srečanju z novinarji poudaril minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek.

Sočasno na ministrstvu v sodelovanju z razvojnimi agencijami v 12 razvojnih regijah nastaja strategija regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050, javnosti naj bi bila po besedah državnega sekretarja na ministrstvu Srečka Đurova predstavljena 21. januarja v Mariboru.

Sprejemu zakona v DZ in potrditvi nove strategije na vladi bo nato sledila še priprava akcijskih oz. izvedbenih programov konkretnih in prilagojenih ukrepov za posamezne razvojne regije, pri pripravi katerih bodo imele te regije ključno vlogo.

Osrednja cilja novega pravnega okvira sta, da Slovenija iz proračuna EU, tako v okviru kohezijske politike kot iz centralno upravljanih programov, pridobi čim več razvojnih sredstev ter da so ta nato dodeljena skladno z dejanskimi potrebami regij in da se poleg Ljubljane oz. osrednje Slovenije, ki je visoko nad slovenskim in tudi evropskim povprečjem, razvojno okrepi še vse preostale regije.

Đurov je trenutni položaj ponazoril z nekaj številkami. Če je bila celotna bruto dodana vrednost v državi lani pri okoli 67 milijardah evrov, je na osrednjo Slovenijo odpadlo 27 milijard, samo na Ljubljano pa 20 milijard evrov. Na drugi strani je npr. nekdaj industrijsko pomembno Podravje izkazovalo le osem milijard evrov bruto dodane vrednosti.

Razvitost osrednje Slovenije in Ljubljane ni težava, težava je slabša razvitost drugih regij, je bil jasen Đurov. Cilj je tako z učinkovito izrabo razpoložljivih evropskih in domačih razvojnih sredstev dvigniti gospodarsko moč šibkejših regij, kar bo po besedah državnega sekretarja dobro tako za najbolj razvito slovensko regijo kot za celotno državo.

Za boljše črpanje sredstev EU se obeta tudi sofinanciranje vzpostavitve predstavništev oz. razvojnih pisarn regij in občinskih združenj v Bruslju. Najprej naj bi država v okviru trenutnega večletnega obdobja 2021-2027 sofinancirala vzpostavitev ene razvoje pisarne, v naslednjem obdobju 2028-2034 naj bi se njihovo število povzpelo na tri.

Novi predsednik Skupnosti občin Slovenije in medvoški župan Nejc Smole je izrazil veselje, da je vlada s sprejemom predloga zakonske novele, ki je nastala v tesnem sodelovanju z akterji na terenu, končno pokazala razumevanje problematike skladnega regionalnega razvoja. Tudi zato ga podpirajo vsa tri občinska združenja, poleg Skupnosti občin Slovenije še Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije.

Se pa občine po Smoletovih besedah zavedajo, da bo dejansko učinkovito izvajanje novega okvira na terenu tako odgovornost vlade kot tudi lokalnih skupnosti. Te bodo morale začeti razmišljati širše oz. bolj regionalno, ne le skozi prizmo lastnih interesov. Izziv bo tudi kadrovska okrepitev na ravni občin in razvojnih regij.

Čeprav je bilo prvotno mišljeno, da se bo z zakonskimi spremembami spremenilo tudi institucionalni okvir z vzpostavitvijo dveh organov odločanja, in sicer regijskega sveta in razvojnega sveta kohezijske regije za izvajanje evropske kohezijske politike, ter s spremembami nalog regionalnih razvojnih agencij, so se na koncu deležniki odločili, da se na to področje v tej fazi ne posega in da to ostane kot možna sprememba v prihodnje.