STA novice / Obravnava novel zakonov o poslancih in volitvah v DZ zaradi nesklepčnosti prestavljena (dopolnjeno)

Današnja obravnava novel na odborih bi bila nujna, ker je SDS zahtevala, da se noveli obravnavata na izredni seji DZ, ta je sklicana za sredo. Vendar je zdaj že jasno, da je ne bodo mogli izpeljati, saj pogoji niso izpolnjeni, ker jih matični delovni telesi še nista obravnavali. Kot je v izjavi za medije dejala poslanka Gibanja Svoboda Janja Sluga je seja odbora za notranje zadeve načrtovana 13. januarja, v istem tednu tudi mandatno-volilna komisija, 27. januarja pa se bo začela plenarna seja DZ.

Na seji odbora DZ za notranje zadeve je poslanec Svobode Rastislav Vrečko dejal, da v njihovi poslanski skupini ne vidijo razloga za obravnavo omenjenih predlogov novel na izredni seji, saj želijo, da se obravnavata v paketu šestih zakonodajnih predlogov, in sicer še z novelami zakonov o državnem svetu, o lokalnih volitvah, o lokalni samoupravi in zakona o volitvah predsednika republike.

Gre namreč za zakonodajni paket, ki bi uskladil naštete zakone z institutom nekaznovanosti oziroma neizvoljivosti in njegovim sodnim varstvom iz novega zakona o funkcionarjih.

Letos sprejeti zakon o funkcionarjih namreč določa, da posameznik, ki je bil zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, v času prestajanja kazni in pet let po prestani kazni, zastarani kazni ali po tem, ko mu je bilo prestajanje kazni odpuščeno, ne more biti javni funkcionar oziroma opravljati javne funkcije, je spomnil Vrečko. Ob tem pa poudaril, da navedeno ne velja za javne funkcionarje, katerih statuse urejajo našteti področni zakoni. Gre za funkcionarje, ki mandat za opravljanje funkcije dobijo na splošnih volitvah, predvsem v izvršni in zakonodajni veji oblasti, za predsednika vlade, ministre in državne sekretarje, predsednika republike, državne svetnike in poslance ter tudi funkcionarje v organih oblasti na lokalni ravni, torej župane, podžupane in občinske svetnike.

"Že ob sprejemu zakona o funkcionarjih smo koalicijski partnerji dali obljubo, da bomo institut nekaznovanosti in neizvoljivosti za funkcionarje, ki mandat dobijo s splošnimi volitvami, do konca mandata tega sklica državnega zbora uredili hkrati, in sicer z novelami vseh področnih zakonov, ki urejajo njihovo izvolitev in položaj," je dejal Vrečko in dodal, da zato ne vidijo razloga za ločeno obravnavo zgolj dveh novel.

Poslanska skupina SDS je sicer kot razlog za predčasno in ločeno obravnavo novel navedla odpravo blokade za njihov predlog novele zakona o volitvah v DZ, s katero želi spremeniti način oblikovanja kandidatnih list in žreb zanje, je spomnil. A v Svobodi menijo, da je za uvedbo sprememb sistema volitev pred volitvami, ki bodo 22. marca, tako ali tako prepozno.

Dodaten argument, da koalicija vztraja pri prvotni časovnici obravnave, pa je, da so bili nekateri od omenjenih zakonov posredovani v mnenje lokalnim skupnostim, saj zadevajo tudi njih, pri čemer se rok za podajo njihovega mnenja za zadnjega od teh zakonov izteče 5. januarja 2026, je še spomnil Vrečko.

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je v odzivu na spletni strani stranke zapisala, da je SDS zahtevo za sklic izredne seje DZ v sopodpis poslanskim skupinam poslala v ponedeljek, saj v stranki menijo, "da bi bilo v interesu vseh, da bi že na prihajajočih volitvah uvedli enotno številčenje list kandidatov po opravljenem žrebu seznama list kandidatov na Državni volilni komisiji, kar bi prispevalo k poenostavitvi in zmanjšanju birokracije v volilnem procesu v Republiki Sloveniji".

Ker sopodpisov, ki bi zagotavljali dvotretjinsko večino vseh poslank in poslancev, niso prejeli, sklepajo, da dvotretjinska večina za sprejem predloga zakona ni zagotovljena. Zaradi tega menijo, da je nesmiselno, da se izredna seja izvede v sredo in ne na zadnji možni dan, 29. decembra.