STA novice / V opoziciji ne bodo nasprotovali vladnemu predlogu novele zakona o izenačevanju možnosti invalidov

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je na seji DZ, ki predlog novele obravnava po skrajšanem postopku, spomnil, da bi morali po veljavni zakonodaji do 11. decembra letos izvesti primerno prilagoditev obstoječih objektov v javni rabi. Ker pa se za potrebe prilagajanja obstoječih objektov ne morejo neposredno uporabljati vse določbe, ki veljajo za novogradnje in za rekonstrukcijo, in ker zakon ne ureja sankcij za kršitev teh določb ter inšpekcijskega nadzora, so pripravili predlog novele.

Tako se po besedah Feketije v noveli podrobneje ureja način prilagoditev objektov v javni rabi in zunanje ureditve, olajšana pa je denimo gradnja zunanjih dvigal pri obstoječih objektih. Novela določa tudi pravno podlago gradbeni inšpekciji, da bo lahko opravljala nadzor nad prilagoditvijo teh objektov, ureja pa tudi prekrške zaradi kršitev prilagoditve objektov v javni rabi in globe.

Kot je poudaril Feketija, takojšnje sankcioniranje nečesa, kar še ni imelo nadzornega ali kaznovalnega okvira, ne bi bilo dopustno, zato zakon določa dveletno prehodno obdobje. Ne glede na to pa bodo lahko pristojni inšpektorji zavezancem izrekli ukrep odprave nepravilnosti in postavili rok za prilagoditev objekta, če pa ta ne bo spoštovan, pa bo inšpektor lahko začel izvršbo.

V SDS so namreč vložili dopolnilo, s katerim želijo črtati omenjeno prehodno obdobje. Kot je dejal Anton Šturbej (SDS), gre za vprašanje dostojanstva, saj zakon velja že 15 let. "Namesto da bi zahtevali odgovornost, podaljšujete roke, namesto da bi stopili na stran invalidov, se stopa na stran tistih, ki zakonov niso izvajali," je bil kritičen. Obenem je napovedal, da predlogu ne bodo nasprotovali.

Aleksander Reberšek (NSi) je izpostavil opozorila več institucij, da dveletni odlog uvedbe sankcioniranja "pošilja napačno sporočilo", pa tudi stališče Skupnosti občin Slovenije, ki zamik podpira zaradi tehničnih in finančnih omejitev. Po besedah Reberška bi bilo smiselno predvideti državna sredstva za sofinanciranje prilagoditev objektov v občinah. Kot je dejal, sicer v NSi pozdravljajo namen novele, uvedbo glob ter jasno pravno podlago za delo inšpekcije in predlogu ne bodo nasprotovali.

Tudi Eva Irgl iz poslanske skupine nepovezanih poslancev meni, da bi nadaljnje podaljševanje obveznosti pomenilo, da lastnih zakonov ne jemljemo resno. A predlog po njenih besedah prinaša tudi več pomembnih in nujnih rešitev, med drugim jasno določa, da morajo biti invalidom dostopne vse storitve v objektu, in poenostavlja gradnjo zunanjih dvigal. Predlogu ne bodo nasprotovali.

V poslanski skupini Svoboda po besedah Darka Krajnca razumejo pomisleke in kritike predlaganega zamika uvedbe sankcij, a ocenjujejo, da novela kljub temu prinaša več koristi kot tveganj, omogoča takojšen začetek inšpekcijskega nadzora, uvaja konkretne ukrepe odprave nepravilnosti in preprečuje nadaljnjo pravno praznino, ki bi ohranjala zdajšnje stanje nedostopnosti. Prehodno obdobje je smiselno, da bo projekte mogoče prilagoditi kakovostno, in ne zgolj formalno, je poudaril.

Tudi po besedah Soniboja Knežaka (SD) neizpolnitev obljube, ki jo je država dala invalidom pred 15 leti glede zagotavljanja dostopnosti, nedvomno pošilja slab signal. "Dolgotrajno neukrepanje ne pomeni le zamujenega roka, temveč tudi sporočilo, da se potrebe invalidov ne obravnavajo z ustrezno resnostjo," je dejal. Zato po njegovih besedah grenak priokus pušča tudi prehodno obdobje za začetek sankcioniranja. A v SD bodo predlog podprli, saj izboljšuje pravno podlago za zagotavljanje dostopnosti javnih zgradb invalidom, je pojasnil.

Milan Jakopovič (Levica) je priznal, da država v 15 letih ni naredila vsega, kar bi morala, saj ni bilo sistematične informacijske podpore in spodbud, zato so upravičeno deležni opozoril, da vsak dodatni odlog odgovornosti po 15 letih zveni kot nov odpustek. "To kritiko je treba jemati resno. Vendar novela ne podaljšuje 15-letnega roka, ta ostaja nespremenjen. Dvoletni zamik se nanaša izključno na prekrškovni postopek. Nadzor, inšpekcijski ukrepi in izvršba se lahko izvajajo takoj. Glob pa se ne bo izrekalo dve leti, ker se uvaja nov režim in je treba zagotoviti vsaj minimalno pravno varnost zavezancev," je pojasnil.

DZ bo o predlogu novele odločal v okviru petkovih glasovanj.