STA novice / Kokalj napovedala osredotočenje na dokončanje zakonskih predlogov in drugih projektov

Kokalj je v predstavitvi pred člani odbora DZ za pravosodje med drugim pojasnila, da je dosedanje delovne izkušnje pridobivala tako v javnem kot zasebnem sektorju, in sicer na področju pravosodja, lokalne samouprave in v raziskovalnem okolju. Pravosodje je spoznavala kot pravnica v odvetniški pisarni, mediatorka na Okrožnem sodišču v Ljubljani ter sodnica porotnica na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. "To so izkušnje, ki me danes vodijo k podpori pravosodju, ki je učinkovito, neodvisno in pravično, in k ministrstvu, ki deluje predvidljivo, stabilno in odgovorno," je dejala pravnica in obramboslovka.

Na mestu državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje, kjer je delovala doslej, pa je še posebej utrdila prepričanje, kako pomembno je sodelovanje med tremi vejami oblasti ter sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov, je dejala.

Navedla je, da so do parlamentarnih volitev še štirje meseci in da gre za politično občutljivo obdobje. "Moja ključna naloga kot ministrice v tem času bi bila zagotoviti stabilno, nemoteno in učinkovito delovanje ministrstva za pravosodje, ohraniti kontinuiteto pri pripravi predpisov in projektov, ki so že v teku, ter mandat pripeljati do konca odgovorno. Zato ne kandidiram z obljubo nekih velikih reform, kandidiram z zavezo, da bomo izpeljali tisto, kar smo skupaj začrtali, da bo ministrstvo v tem obdobju delovalo transparentno, stabilno in strokovno," je pojasnila.

Po njenih besedah so v zadnjih letih sledili zavezam koalicijske pogodbe. "Na področju pravosodja so zaveze praktično v celoti izpolnjene," je dodala.

Ob tem je naštela v DZ že sprejete zakone s področja pravosodja. Med njimi so novela kazenskega zakonika, zakon o zaščiti prijaviteljev, spremembe zakonov o upravnem sporu, o sodnem registru, o sodniški službi, o kolektivnih tožbah, o prekrških, o kazenskem postopku, o izvrševanju kazenskih sankcij, o dedovanju in o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ter resolucija o preprečevanju korupcije. Spomnila pa je, da bo DZ ta teden odločal tudi o štirih pravosodnih zakonih, ki po njenih besedah prinašajo hitrejše odločanje, bolj jasno organizacijo in večjo učinkovitost v sodnih postopkih.

"Vse to opravljeno delo je jasen signal, da Slovenija svoj pravni red posodablja, usklajuje ga z evropskimi standardi, ureja področja, ki so bila predolgo odprta, in krepi vladavino prava," je poudarila. "Kot ministrica želim na tem delu graditi naprej," je dodala.

Ob tem je naštela še več pripravljenih predlogov zakonskih rešitev, ki so v obravnavi v DZ in ki urejajo področje prekrškov, probacije, kazenske obravnave mladoletnikov in zaščitnih ukrepov zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja, ter predstavila njihove ključne ukrepe in pozitivne učinke.

V predstavitvi pa se ni dotaknila t. i. Šutarjevega zakona oz. ukrepov, ki jih ta prinaša tudi na področju pravosodja.

Med ključnimi projekti, ki se zaključujejo in jih je treba v prihodnjih mesecih izpeljati do konca, je izpostavila gradnjo sodobnega zapora v Dobrunjah ter digitalizacijo pravniškega državnega izpita.

Glede sistema izvrševanja kazenskih sankcij je poudarila, da varnost v zaporih in probaciji ni samoumevna, ampak je rezultat strokovnega dela, premišljene organizacije in predvsem predanosti zaposlenih. Ob tem je priznala, da pomanjkanje pravosodnih policistov ob hkratni zasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora še vedno predstavlja velik izziv. Kot enega od načinov reševanja teh težav podpira tudi okrepljeno uporabo videokonferenc, kot je pojasnila, bo v Dobrunjah za potrebe sodišč na voljo tudi razpravna dvorana.

V nadaljevanju seje sledijo vprašanja članov odbora kandidatki. Premier Robert Golob je Kokalj za novo pravosodno ministrico predlagal po odstopu Andreje Katič, to je skupaj z ministrskim kolegom Boštjanom Poklukarjem storila konec oktobra zaradi objektivne odgovornosti dan po tragičnem napadu v Novem mestu, v katerem je umrl Novomeščan in ki je pretresel javnost in politiko.