STA novice / V zadnji etapi mandata v vladi menjave na ključnih resorjih za implementacijo Šutarjevega zakona (ozadje)

Ministrska kandidata najprej čaka zaslišanje pred matičnima odboroma DZ. Seji obeh, torej odbora DZ za pravosodje in odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, sta sklicani za ponedeljek ob 8. uri.

Če bodo člani odborov predstavitvi kandidatov ocenili kot ustrezno, bodo poslanci o imenovanju novih ministrov odločali v petek. S tem se bo v Golobovi ministrski ekipi od začetka mandata skupno zvrstilo 11 menjav, kar predstavlja več kot polovico vladne ekipe. Največ menjav pa je bilo prav na teh dveh resorjih.

Kokalj in Zlobko že tretja po vrsti na čelu pravosodnega in notranjega ministrstva v tem mandatu

Kandidat Svobode za vodenje resorja za notranje zadeve, ki je v kvoti največje vladne stranke, je strankin poslanec Branko Zlobko. Gre za novinca na političnem parketu, ki je v poslanske klopi iz upokojitve sedel maja lani po odstopu poslanke Svobode Monike Pekošak. Prihaja iz Kostela, šolal se je na vojaški akademiji in pridobil poklic častnika, bil pa je tudi policijski svetnik.

Vsa leta njegove poklicne kariere je zaznamovalo delo v policiji. Začel je kot miličnik v Domžalah, nato pa je v naslednjih letih zasedal mesta inštruktorja za orožje in taktiko delovanja policijskih enot ter vodje učiteljev vojaških predmetov v Tacnu. Poveljeval je tudi centru za usposabljanje vojnih in posebnih enot milice v Jasnici pri Kočevju ter skoraj desetletje vodil vadbeni policijski center v Gotenici. Pred upokojitvijo je bil vodja sektorja za varnostno načrtovanje in mirovne misije na Generalni policijski upravi in poveljnik Posebne policijske enote.

Zlobko bo ob potrditvi poslancev na čelu ministrstva za notranje zadeve nasledil Boštjana Poklukarja, ki je ta resor vodil že dvakrat, prvič v vladi Marjana Šarca, v mandatu aktualne vlade pa je ministrski stolček zasedel po odstopu tedanje notranje ministrice Tatjane Bobnar. Z njegovim imenovanjem v vladno ekipo pa se bo znova izpraznil en sedež v poslanski skupini največje vladne stranke.

Pravosodno ministrstvo je medtem v kvoti koalicijske SD, ki je za novo vodjo resorja predlagala državno sekretarko Andrejo Kokalj. Premier je predlog sprejel. Na čelu tega resorja bo nasledila Andrejo Katič, ki je na ministrski stolček sedla po odstopu predhodnice Dominike Švarc Pipan, ki jo je odnesla afera ob nakupu stavbe za potrebe sodstva na Litijski cesti.

Kokalj je svoje izkušnje doslej pridobivala v pravosodju, raziskovalnem sektorju, lokalni samoupravi ter javnem sektorju. Pred imenovanjem na mesto državne sekretarke je bila zaposlena na Komisiji za preprečevanje korupcije. Magistrica teorije prava in države ter obramboslovja je bila aktivna tudi v nevladnem sektorju, prav tako je bila članica več svetov zavodov, mediatorka in sodnica porotnica na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču, izhaja s spletne strani ministrstva.

Po imenovanju pozornost zlasti na izvrševanju ukrepov Šutarjevega zakona

Do dveh menjav v ministrski ekipi Roberta Goloba prihaja po oktobrskem napadu v Novem mestu, v katerem je umrl 48-letnik. Oba ministrska kandidata tako prihajata na ministrstvi, na katerih ju čaka implementacija vladnih ukrepov za zagotavljanje varnosti, ki jih bo prinesel t. i. Šutarjev zakon.

Tega bo na ponedeljkovi izredni seji obravnaval DZ. Vladni predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti s predlaganimi ukrepi posega na področja kazenske, sodne, socialne in druge zakonodaje. Med drugim prinaša dodatna pooblastila za ukrepanje policije na varnostno tveganih območjih in višje kazni za nasilništvo, poenostavlja začasni zaseg premoženja in izvršbo na denarne socialne prejemke ter določa ukrepe v primeru mladoletnih roditeljev.

Predlog je v petek že obravnaval matični odbor in ga z dopolnili tudi že nekoliko predrugačil. Člani odbora so med drugim črtali člen, s katerim bi vpeljali možnost upoštevanja nedovoljeno pridobljenih dokazov. Dopolnili so člen o uporabi tehničnih sredstev na varnostno tveganih območjih, prav tako so člen o vstopu v stanovanje in druge prostore dopolnili tako, da bi to bilo po novem mogoče le z namenom zasega ognjenega strelnega orožja, torej najbolj nevarne vrste strelnega orožja. Z dopolnili so prav tako v primeru neplačanih obveznosti dopustili možnost socialne pomoči v naravi.

Na odboru so bila dopolnila vložena k 29 od 33 členov zakonskega predloga, nova pa je pričakovati tudi še na ponedeljkovi seji.

Med prvimi nalogami novega ministra za notranje zadeve bo tako torej predvsem umiritev razmer po tragičnem dogodku v Novem mestu ter v sodelovanju s policijo implementacija več sprememb na varnostnem področju. Pred DZ pa je tudi predlog sprememb zakona o orožju.

Tudi kandidatka za pravosodno ministrico bo morala zagristi v kar nekaj izzivov, ki jih vlada poskuša reševati s Šutarjevim zakonom. Ob nedavnem dogodku se je namreč na sodstvo in tožilstvo vsula tudi vrsta kritik, da naj bi pristojni zaposleni premalo odločno izvajali naloge, ki so jih imeli. Vlada pa je sicer nedavno potrdila tudi predlog zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov.

Za nova ministra še nekaj drugih kislih jabolk

Tudi sicer pa bodoča člana vlade čaka še precej drugih izzivov, v katere bosta morala zagristi po nastopu ministrske funkcije.

Notranjega ministra med drugim čaka tudi nadaljevanje poskusa modernizacije policije ter pridobivanje in zadrževanje kadrov. Lani je namreč število zaposlenih v policiji prvič po dolgem času padlo pod 8000 zaposlenih. Pred ministrom bo tudi upravljanje nezakonitih migracij ter iskanje rešitev za varnostne grožnje, kot so kibernetski napadi, grožnje šolam in drugim institucijam, vohunska dejavnost in terorizem.

Nova pravosodna ministrica pa bo vodenje resorja prevzela v obdobju, ko poslanci sprejemajo eno največjih reform pravosodja v zadnjih desetletjih. Predlog zakonodajnih sprememb ukinja okrajna sodišča ter okrajne sodnike in tožilce, med pomembnejšimi rešitvami je tudi imenovanje vrhovnih sodnikov zgolj na Sodnem svetu in ne več v parlamentu. Spremembe naj bi zaživele s prvim januarjem 2027, a nad predlaganimi rešitvami v pravosodju niso vsi navdušeni.

Poleg tega je podedovala celo vrsto sistemskih težav, med katerimi so sodni zaostanki, visoko število nerešenih zadev, pa tudi pomanjkljiva zakonodaja in kadrovske težave v zaporskem sistemu.