STA novice / Odbor DZ zavrnil ponovno razglasitev državnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja

Poslanec NSi Aleksander Reberšek je v imenu predlagatelja na seji odbora dejal, da so ta dan izbrali, ker je bil prvi množični komunistični pomor slovenskih civilistov 17. maja 1942, ko so partizani blizu Ljubljane umorili 53 oseb, po večini pripadnike slovenskih Romov. Sicer pa je komunistično nasilje na ozemlju današnje Slovenije od poleti 1941 do januarja 1946 terjalo na desettisoče nasilnih smrti civilistov in vojnih ujetnikov, je dejal.

V NSi bi z uvedbo državnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja začeli postopno vzpostavljati zavedanje o komunističnem povojnem nasilju in njegovih žrtvah kot delu kolektivne zavesti slovenskega naroda.

"Ta spominski dan nikomur nič ne jemlje, daje pa veliko vsem svojcem žrtev, spomin na njihove prednike, za mlade generacije pa je opomnik, da se takšno bratomorno nasilje nikoli več ne sme ponoviti," je pojasnil Reberšek.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan je pojasnil, da vlada tega predloga ne podpira, saj zakon ne ureja posebnih spominskih dni. Vlada meni, da bi bilo posebne spominske dni primernejše urejati z ustreznim sklepom vlade, upoštevaje predhodno javno in strokovno razpravo ter odnos naših državljanov glede vsebine in datuma, ki naj bi mu namenili posebno obeležje. Ob tem vlada tudi ugotavlja, da v Sloveniji trenutno ne obeležujemo posebnega dneva spomina na žrtve fašizma in nacizma, je dejal Juvan.

Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da predlog zakona uvaja posebno kategorijo državnega dne, ki ni niti praznik niti dela prost dan. Glede na to, da sam zakon takšne vsebine ne ureja, predlog njegove dopolnitve presega njegovo vsebino.

Poslanka Svobode Sandra Gazinkovski je v razpravi dejala, da predloga zakona ne bo podprla. Predlog po njenem mnenju ne prispeva k spravi, temveč jo poglablja, saj "zgodovino in tragične usode ljudi zlorablja za politične cilje". "Če želimo v Sloveniji iskreno govoriti o preteklosti, potem se moramo spominjati vseh žrtev - fašizma, nacizma in seveda tudi žrtev komunizma. Ne selektivno, ampak celovito, ne z zakoni, ki delijo, ampak z dialogom," je dejala.

V razpravi je Reberšek dejal, da lahko k imenu praznika dodajo tudi žrtve fašističnega nasilja oz. nasilja drugih režimov, "če mislite, da bi bila to tudi rešitev". Sicer pa se po njegovih besedah praktično vsak dan v letu nečesa spominjamo. "Imamo celo dan palačink, dan objemov, ni da ni," je dejal, zato bi si po njegovem mnenju dan spomina zaslužili tudi svojci več 10.000 žrtev.

Vlada Janeza Janše je 12. maja 2022, ko je opravljala tekoče posle, razglasila 17. maj kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Takrat so med drugim poudarili, da so pri tem izhajali iz civilizacijske norme, da se povzročitelje nasilja in zla dejanja meri po istih merilih.

Približno leto dni kasneje, 15. maja 2023, je vlada Roberta Goloba sklep o razglasitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja razveljavila. Ob tem so sporočili, da je prejšnja vlada ta dan razglasila brez javne in strokovne razprave.

Predlog NSi sledi nedavni potrditvi resolucije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji v Evropskem parlamentu. Resolucija, katere pobudnica je bila slovenska evroposlanka Romana Tomc (EPP/SDS), poudarja pomen ohranjanja spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v Evropi. Pri tem izpostavlja zločine jugoslovanskega komunističnega režima v Sloveniji po drugi svetovni vojni, vprašanje povojnih pobojev in množičnih grobišč.