STA novice / Državna revizijska komisija zavrnila zahtevek za razveljavitev nakupa helikopterjev Leonardo (dopolnjeno)

Predmet revizijskega postopka je bila upoštevaje vsebino in meje zahtevka za revizijo izključno presoja zakonitosti določitve merila "od kabine ločen prtljažni prostor z avtomatsko osvetlitvijo" v razpisni dokumentaciji. Ugotovila je, da KPK pri tem ni uspela izkazati naročnikovih kršitev zakona o javnem naročanju.

Predsednik Državne revizijske komisije Samo Červek je v izjavi za medije dejal, da so ugotovili, da je merilo pravilno, zakonito in da ne bi vplivalo na celotno izbiro. "Tudi če bi bilo to merilo izločeno, bi bil skupni seštevek še zmeraj enak in bi bil še zmeraj izbran helikopter Leonardo," je povedal. "Zato se nam je zdelo pravzaprav malo neverjetno, da se je vlagatelj, varuh javnega interesa, osredotočal samo na to merilo," je dodal.

Med drugim Državna revizijska komisija v sklepu, objavljenem danes, navaja, da v konkretnem primeru oddaje javnega naročila, kjer je naročnik prejel dve ponudbi, sporno merilo ni bilo odločilno za oddajo predmetnega javnega naročila, saj je bila ponudba ponudnika Airbus Helicopters Deutschland zavrnjena kot nedopustna zaradi neizpolnjevanja štirih zahtev, določenih v tehničnih specifikacijah.

Slednjega KPK tudi ni izpodbijala, zato se Državna revizijska komisija v reviziji tudi ni ukvarjala z vprašanjem, ali je naročnik skladno z zakonom o javnem naročanju določil tudi preostala merila za oddajo javnega naročila in ali je oblikoval tehnične specifikacije, izhaja iz sklepa.

Červek je na vprašanje, ali bi bila odločitev drugačna, če bi KPK izpodbijala te štiri zahteve, odgovoril, da morebiti. A poudaril, da se z njimi niso ukvarjali. "Je pa malo čudno, da ne izpodbijaš tistega, kar je dejansko pripeljalo, da je bil eden izmed vlagateljev izločen. Izpodbijaš pa nekaj, kar bi, tudi če ti uspe, pripeljalo do pravzaprav enakega rezultata," je povedal.

Po presoji Državne revizijske komisije je naročnik tudi dovolj natančno identificiral in opredelil možna tveganja pri namestitvi dodatne opreme v kabino helikopterja, ki se jim torej lahko izogne z uporabo ločenega prtljažnega prostora, na tak način pa z vso tozadevno opremo na krovu zagotavlja učinkovitost izvajanja operacij, saj opreme pred letom ni treba prilagajati na dejanski namen konkretnega reševanja oziroma se po nepotrebnem vračati v bazo po dodatno opremo.

V zvezi z očitkom KPK, da je ministrstvo brez ustrezne utemeljitve kot dodatno merilo vključilo le "od kabine ločen prtljažni prostor z avtomatsko osvetlitvijo", kar lahko izpolni en ponudnik, ne pa tudi merila "fenestron" (izvedbe repnega rotorja helikopterja) kot tehnične lastnosti, ki jo lahko ponudi drug ponudnik, pa revizijska komisija ugotavlja, da prek Portala javnih naročil za obravnavano javno naročilo ni bilo zastavljeno nobeno vprašanje, ki bi se nanašalo na fenestron, tako pa že iz tega razloga ni utemeljen očitek vlagatelja o odsotnosti ustrezne utemeljitve med postopkom.

Upravni spor zoper današnjo odločitev revizijske komisije ni dovoljen.

Červek je povedal še, da sta bila v postopku tako ministrstvo za notranje zadeve kot vlagatelj KPK zelo ažurna. "Vsi so sodelovali z namenom, da se zadeva čim prej reši," je povedal. Zadevo so sicer obravnavali prioritetno tudi zaradi višine javnega naročila.

Po njegovih besedah je zadeva presojena in končana, zato KPK ne more vložiti novega revizijskega zahtevka. Lahko pa ga vložita druga varuha javnega interesa, to sta Računsko sodišče in Javna agencija RS za varstvo konkurence, ki sicer javno naročilo obravnavata v svojih postopkih. "Revizijskega zahtevka z njihove strani niso prejeli, niti ne vemo ali bi ga morebiti morali in ali ga bomo prejeli," je dodal Červek.

"Pozdravljam delo varuhov javnega interesa, naj se še večkrat pojavljajo, naj še večkrat vlagajo določene zahteve. Ampak seveda z mero preudarnosti, da se ne bi postopki samo zavlekli brez jasnega efekta," je pozval.

KPK je zahtevek za revizijo javnega naročila za nakup helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči vložila sredi septembra kot zagovornica javnega interesa. Po njenih ugotovitvah je namreč obstajal sum kršitve določb zakona o javnem naročanju, nezakonita oddaja naročila pa bi lahko pomenila oškodovanje premoženja večje vrednosti, so zapisali v sporočilu za javnost. Skupna vrednost posla (z vzdrževanjem) znaša skoraj 37 milijonov evrov z DDV, z možnostjo povečanja za 30 odstotkov.

Predlagali so tudi zadržanje postopka, a tudi temu Državna revizijska komisija že v septembru ni ugodila, saj da za to niso ugotovili razlogov, prav tako pa je do zadržanja prišlo že zaradi postopka samega, saj ministrstvo do pravnomočne odločitve o zahtevku za revizijo pogodbe ni smelo podpisati. Zato tudi roki, ki veljajo po zakonu o javnem naročanju za podpis niso tekli in se torej ministrstvu ni mudilo podpisati pogodbe do 26. septembra, kot je ministrstvo sprva navajalo.