STA novice / Prva obsežnejša prenova medijske zakonodaje po več kot 20 letih (ozadje)

Do sedaj veljavni zakon o medijih je bil sprejet leta 2001 in pozneje večkrat spremenjen.

Prejšnji teden sprejeti zakon o medijih določa pravice, obveznosti in odgovornosti pravnih in fizičnih oseb na področju medijev ter javni interes Slovenije na področju medijev in ukrepe za njegovo uresničevanje z namenom zagotavljanja svobode izražanja, zaščite svobode in neodvisnosti medijev, spodbujanja in zaščite medijske pluralnosti ter zaščite novinarske in uredniške avtonomije.

Drugačna opredelitev medija

Z novim zakonom se spreminja opredelitev medija. Po dosedanji zakonski ureditvi so bili mediji časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti. V novem zakonu pa je medij opredeljen kot storitev, katere namen je periodično zagotavljanje ali razširjanje programskih vsebin, za katere je uredniško odgovoren izdajatelj medija, splošni javnosti, in sicer na katerem koli nosilcu objavljanja informacij ali po kateri koli komunikacijski poti z namenom obveščanja, izobraževanja, zabave, vplivanja na javno mnenje ali trženja uporabnikov.

Izdajatelj medija pa je fizična ali pravna oseba, ki opravlja dejavnost zagotavljanja ali razširjanja programskih vsebin in ima uredniško odgovornost za izbiro programskih vsebin ter ki določa način, na katerega je ta dejavnost organizirana.

Tudi novi zakon ščiti svobodo izražanja in neodvisnost medijev, podrobneje pa ureja uredniško in novinarsko avtonomijo ter zaščito vira informacij. Zakon tako med drugim prinaša prepoved namestitve vdorne programske opreme za nadzor na katero koli napravo, ki jo pri svojem delu uporabljajo izdajatelji, njihova uredništva, novinarji ali katere koli druge osebe, ki bi zaradi svojega poklicnega oziroma drugega razmerja z izdajateljem ali njegovim uredništvom lahko imele informacije, povezane z novinarskimi viri ali zaupnim komuniciranjem, ali pa bi jih bilo mogoče identificirati, razen če se takšen ukrep uporabi na podlagi odločbe sodišča.

Subjekti, ki jih kot zavezance za pošiljanje informacij za medije in samostojne novinarje določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, morajo po zakonskih določbah določiti odgovorno osebo in javno objaviti njeno osebno ime, službeno telefonsko številko in naslov službene elektronske pošte. Če ima zavezanec vzpostavljeno službo za odnose z javnostmi, se lahko objavita le telefonska številka in naslov elektronske pošte te službe.

V novem zakonu se skrajšuje rok za pošiljanje odgovora na novinarsko vprašanje z dosedanjih sedmih na pet delovnih dni.

Nova finančna podpora za digitalni prehod in podporo digitalnim medijem

Zakon ohranja finančno podporo medijem s sredstvi državnega proračuna, pri čemer pa do nje ne bodo upravičeni izdajatelji, ki so javni subjekti ali so subjekti pod prevladujočim vplivom javnih subjektov, izdajatelji, ki so politične stranke ali pa so te neposredni ali posredni lastnik ali ustanovitelj izdajatelja. Prav tako ne izdajatelji, ki nimajo izpolnjenih pravnih, finančnih ali pogodbenih obveznosti do pristojnega ministrstva kot financerja in do posrednih proračunskih uporabnikov ter izdajatelji, katerih odgovorni uredniki ali osebe, ki so jih nadomeščale, so bili v zadnjih dveh letih pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti.

Po novem pa se uvaja tudi finančna podpora za digitalni prehod tiskanih medijev in finančna podpora za digitalne medije.

Prva predstavlja sofinanciranje izdajateljev za prehod obstoječih tiskanih medijev na digitalno izdajanje, za produkcijo v tiskanih medijih, s katero se krijejo stroški plač novinarjev in drugi uredniški stroški, povezani z ustvarjanjem programskih vsebin, in za distribucijo tiskanih medijev. Do sofinanciranja so upravičeni izdajatelji nacionalnih in regionalnih splošnoinformativnih tiskanih medijev, ki so vpisani v razvid medijev že najmanj 12 mesecev, ki izhajajo najmanj 12-krat na leto z minimalno naklado 1500 izvodov, ki izhajajo v slovenščini in so namenjeni splošni javnosti.

Med pogoji je tudi, da objavljajo večinski delež izvirnih programskih vsebin lastne produkcije, s katerimi pokrivajo različne aktualne družbene, politične, gospodarske in kulturne teme, ter da imajo v uredništvu zaposlenih najmanj toliko oseb, da njihov skupni delovni čas ustreza vsaj petim zaposlenim za polni delovni čas.

Do sofinanciranja niso upravičeni brezplačniki, občinska glasila in publikacije, namenjene posameznim poklicem, panogam ali političnim strankam. Zakon obenem omogoča tudi sofinanciranje pravnih in fizičnih oseb za sklenitev digitalne naročnine, do česar so upravičene pravne in fizične osebe, ki so davčni rezidenti v Sloveniji in se odločijo za digitalno naročnino pri izdajatelju, ki izdaja medij najmanj eno leto pred objavo javnega razpisa ali poziva.

Finančna podpora za digitalne medije pa je namenjena sofinanciranju produkcije digitalnih medijev, s katero se krijejo stroški plač novinarjev in drugi stroški, povezani s produkcijo digitalnih medijev. Do sredstev so upravičeni izdajatelji digitalnih medijev, ki so vpisani v razvid medijev že najmanj 12 mesecev, ki izhajajo v slovenščini, so namenjeni splošni javnosti v Sloveniji in imajo minimalni doseg 10.000 posameznih uporabnikov v zadnjih 12 mesecih. Prav tako morajo objavljati večinski delež izvirnih programskih vsebin lastne produkcije in izpolnjevati še nekaj drugih pogojev. Do teh sredstev niso upravičena občinska glasila, digitalni mediji, namenjeni posameznim poklicem, panogam ali političnim strankam in spletna mesta tiskanih medijev ter radijskih in televizijskih programov.

Po novem obvezno razkritje lastništva in financiranja medijev

V zakonu je določeno, da pristojno ministrstvo vsake tri leta pripravi pregled medijske pluralnosti z namenom preverjanja uresničevanja javnega interesa na področju medijev in ugotavljanja učinkov finančnih podpor. Pregled medijske pluralnosti zajema zlasti pregled lastništva medijev, medijskega in oglaševalskega trga, zastopanosti različnih družbenih skupin, interesov in svetovnih nazorov v medijih, pregled raznolikosti programskih vsebin in novinarskih žanrov v medijih, dostopnosti do informacij na lokalnih območjih in pregled trga dela v medijih.

Za pripravo pregleda medijske pluralnosti izdajatelj, operater, oglaševalska organizacija ali zakupnik medijskega prostora na podlagi zahteve pristojnega ministrstva pošlje ali da na voljo statistične podatke o medijih, s katerimi razpolaga. Med njimi ni osebnih podatkov ali poslovnih skrivnosti. Pristojno ministrstvo bo prvi pregled medijske pluralnosti pripravilo v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.

Pristojno ministrstvo bo še naprej upravljalo razvid medijev, v njem pa bodo poleg osnovnih podatkov o imenu medija in izdajatelju tudi podatki o lastniku in financiranju. Tako se v razvid po novem vneseta denimo znesek sredstev, ki jih je izdajatelj prejel od javnih subjektov ali subjektov pod prevladujočim vplivom javnih subjektov, z navedbo financerja, namena prejetja sredstev in pravne podlage, skupni letni znesek sredstev, ki jih je izdajatelj prejel iz naslova državnega oglaševanja, in skupni letni znesek prihodkov iz oglaševanja, ki jih je izdajatelj prejel od javnih subjektov iz tretjih držav.

Prav tako se bodo v razvid vnesli tudi imena in priimki vseh neposrednih ali posrednih lastnikov izdajatelja, če so ti lastniki fizične osebe, ali firma in sedež vseh neposrednih ali posrednih lastnikov izdajatelja, če so ti pravne osebe. Navedeni morajo biti tudi njihovi lastniški deleži oziroma deleži upravljavskih ali glasovalnih pravic v kapitalu oziroma premoženju izdajatelja, ki jim omogočajo vplivanje na poslovanje in strateško odločanje izdajatelja, kar vključuje neposredno ali posredno lastništvo države oziroma javnih subjektov ali subjektov pod prevladujočim vplivom javnih subjektov.

Kot navaja zakon, se s tem zagotavlja več ciljev, in sicer, da lahko uporabniki medijev prepoznajo in razumejo morebitna nasprotja interesov, da se zagotavlja učinkovito orodje za odvračanje od poseganja v uredniško neodvisnost in da se prispeva k odprtemu in pravičnemu tržnemu okolju ter povečanju odgovornosti medijev do uporabnikov medijev.

Evidenca vpisanih v razvid medijev je po zakonskih določilih javno dostopna na spletni strani pristojnega ministrstva. Kot napovedujejo na kulturnem ministrstvu, bo prenovljen medijski razvid odslej javno dostopen v obliki sodobne spletne aplikacije - nekakšnega medijskega Erarja.

Na svoji spletni strani pa bo ministrstvo objavilo tudi podatke o financiranju dejavnosti na področju medijev. Po zakonskih določbah morajo namreč javni subjekti in subjekti pod prevladujočim vplivom javnih subjektov vsako leto do konca februarja pristojnemu ministrstvu poslati podatke o višini sredstev ali drugih prispevkih, namenjenih financiranju dejavnosti na področju medijev v prejšnjem letu. Ta sredstva vključujejo tudi sredstva in druge prispevke, namenjene oglaševanju, sponzoriranju in promocijskemu umeščanju izdelkov v medijih, plačila za objavo naročenih programskih vsebin v medijih in donacije izdajateljem ter podatke o končnih prejemnikih (izdajateljih) teh sredstev oziroma prispevkov.

V zakonu je prav tako določen postopek ocene medijske koncentracije, ki se začne na podlagi priglasitve ali po uradni dolžnosti v določenih primerih in za katerega je pristojna Javna agencija RS za varstvo konkurence. Ta postopek je ločen od drugih postopkov za presojo koncentracije po zakonu, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence. Določbe, povezane s tem postopkom, se bodo začele uporabljati 1. maja prihodnje leto.

Z zakonom se ureja tudi področje vplivnežev

Novi zakon posebej ureja tudi področje vplivnežev. Opredeljuje jih kot ustvarjalce spletnih vsebin, ki objavljajo na spletnih platformah ali platformah za izmenjavo videov ali zvočnih posnetkov in katerih namen je z objavami vplivati na družbo, javno mnenje ali osebno mnenje posameznikov in javnosti ter katerih objave imajo lahko tudi ekonomski interes z namenom monetiziranja vsebine. Za vplivneže štejejo posamezniki, ki periodično objavljajo vsebine in imajo minimalno 10.000 uporabnikov (naročnikov, sledilcev in podobno), določa zakon.

Vplivneži se po določbah zakona ne vpisujejo v razvid medijev, veljajo pa tudi za njih zakonske določbe o razkritju nasprotja interesov, prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj, o zaščiti otrok ter oglaševanju, sponzoriranju in promocijskem umeščanju izdelkov.