STA novice / Vlada o gospodarskih temah

Gospodarska rast bo tako po 1,7 odstotka lani letos precej nižja. Če je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj spomladi pričakoval še 2,1-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti, je zdaj pričakovanja poslabšal na 0,8 odstotka. Rast naj bi okrevala v prihodnjem letu, a je 2,1-odstotna napoved za leto 2026 tudi nižja od spomladanske. V letu 2027 naj bi BDP zrasel za 2,2 odstotka. Medletna inflacija bo letos ob koncu leta z 2,9 odstotka predvsem zaradi višjih cen hrane povišana, v prihodnjih dveh letih pa se bo znižala proti dvema odstotkoma. Z napovedjo so povezana znatna, večinoma negativna tveganja, predvsem iz mednarodnega okolja.

Vlada je nadaljevala tudi razpravo in pripravo sprememb državnega proračuna za leto 2026 in proračuna za leto 2027. Dokončno ju bo potrdila konec septembra, saj ju mora v DZ posredovati do 1. oktobra. Na ministrstvu za finance so ob tem ponovili, da vlada pri pripravi proračunov velik poudarek daje področju gospodarstva in konkurenčnosti, popoplavni obnovi, varnosti in obrambi, dostopnosti stanovanj ter porabi sredstev EU, obenem pa sledi srednjeročnemu cilju vzdržnosti javnega dolga in ohranjanja javnofinančnega primanjkljaja pod mejo treh odstotkov BDP.

Potrjena je bila prerazporeditev nekaterih pravic porabe v letošnjem državnem proračunu. Med drugim bodo ministrstvu za okolje, podnebje in energijo razporedili sredstva splošne proračunske rezervacije v višini približno 114 milijonov evrov, ki bodo namenjena izplačilu nadomestil Termoelektrarni Šoštanj za izvajanje gospodarske javne službe proizvodnje in dobave toplote za Šaleško dolino v letu 2025. Vrhovno sodišče RS bo prerazporedilo 4,7 milijona evrov. Sredstva bodo namenjena za stroške sodnih postopkov in brezplačne pravne pomoči. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije bo v okviru svojega finančnega načrta prerazporedilo približno štiri milijone evrov za nacionalne projekte visokega šolstva. Uradu vlade za komuniciranje bodo prerazporedili sredstva v višini 328.833 evrov za potrebe financiranja javne službe STA.

Ministri so se seznanili z informacijo glede načrtovanih aktivnosti ministrstev za gospodarstvo, turizem in šport, za kohezijo in regionalni razvoj ter za naravne vire in prostor pri izvedbi strateškega projekta umeščanja industrijsko-poslovnih con nacionalnega in regionalnega pomena prek izvedbe tematskega akcijskega programa in regionalnih prostorskih načrtov. Ker ima Slovenija zaradi svoje lege in prometne povezanosti velik potencial, da se razvije v logistično in industrijsko središče srednje in vzhodne Evrope, je cilj pobude na strateški ravni v vsako razvojno regijo umestiti vsaj eno cono regionalnega pomena in od tri do sedem industrijsko-poslovnih con nacionalnega pomena, so zapisali na gospodarskem ministrstvu.

Vlada je sprejela pobudo za institucionalno preoblikovanje načina izvajanja gospodarskih javnih služb na področju voda in vodne infrastrukture. Ugotovila je namreč, da obstoječa institucionalna ureditev na področju urejanja voda ni več ustrezna za učinkovito izvajanje nalog, povezanih s popoplavno sanacijo, investicijami in rednim delovanjem gospodarskih javnih služb. Vlada je zato ministrstvu za naravne vire in prostor med drugim naložila, da pripravi podrobnejši načrt institucionalnega preoblikovanja in s tem povezan predlog uredbe, Slovenskemu državnemu holdingu pa posreduje pobudo za dopolnitev letnega načrta upravljanja naložb za leto 2025, v kateri bi predvideli izvedbo pripravljalnih aktivnosti za ustanovitev nove družbe Slovenske vode.

Vlada je sprejela tudi letno poročilo javnega podjetja Infra za leto 2024. Infra je državno podjetje za urejanje vodne infrastrukture in druge državne in lokalne infrastrukture na območju energetskega izkoriščanja vodnega potenciala spodnje Save ter za vzdrževanje objektov vodne infrastrukture na spodnji Savi.

Vlada se je seznanila s statističnim poročilom o javnih naročilih, oddanih v letu 2024. Kot izhaja iz poročila, je bilo lani oddanih več kot milijon naročil v skupni vrednosti skoraj devet milijard evrov. Delež javnega naročanja v BDP je dosegel 13,4 odstotka, kar pomeni zmanjšanje za nekaj več kot eno odstotno točko v primerjavi z letom 2023. Javno naročanje ob tem predstavlja pomemben delež odhodkov državnega proračuna, saj je dosegel nekaj več kot 58 odstotkov proračunskih odhodkov.

Vlada je sprejela poslovni načrt družbe Kobilarna Lipica za leto 2025, ki ga je nadzorni svet družbe obravnaval in potrdil decembra 2024 ter maja 2025. Načrt predvideva prihodke v višini skoraj 10,9 milijona evrov ter odhodke v višini nekaj nad 10,8 milijona evrov, s čimer bo družba ustvarila malenkost več kot 22.000 evrov čistega dobička. V primerjavi s preteklim letom je načrtovan osemodstotni dvig prihodkov iz tržne dejavnosti, predvsem zaradi boljše zasedenosti hotela Maestoso ter višje realizacije v gostinstvu, športnem centru in trgovini, so pojasnili na gospodarskem ministrstvu.

Ministrski zbor je sprejel sklep o določitvi deležev odpadne embalaže za oktober, november in december 2025. Deleži določajo, kolikšen del odpadne embalaže mora posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo prevzeti in obdelati za svoje člane. Podatki za izračun deležev temeljijo na količini embalaže, ki je bila dana na trg, ter na podatkih iz registra varstva okolja. Vlada tak sklep sprejme štirikrat letno, da se obveznosti sproti prilagajajo dejanski količini embalaže v obtoku, so spomnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Vlada je Jerneja Salecla razrešila s položaja generalnega direktorja direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport z dnem 30. september ter na njegovo mesto za največ šest mesecev kot vršilca dolžnosti imenovala Mateja Skočirja.

Obenem je Sašo Leban razrešila z mesta generalne komisarke za slovensko udeležbo na svetovni razstavi Expo 2025 v japonski Osaki ter imenovala Jurija Riflja za generalnega komisarja in Petro Tolja za namestnico generalnega komisarja.