STA novice / POPRAVEK: Predlog zakona o konoplji za medicinske namene s številnimi dopolnili skozi odbor DZ

Gre za predlog zakona, ki bo urejal gojenje, proizvodnjo in promet s konopljo za medicinske in pa tudi znanstvene namene. Glavni cilj zakona je po besedah predlagateljev, poslancev Svobode in Levice, zagotoviti dostop prebivalcem do varno pridelane konoplje za medicinske namene.

Predlagatelji so sicer danes pripravili k svojemu predlogu tudi številna dopolnila, s katerimi so v določeni meri želeli slediti pripombam javnih institucij in civilne družbe k predlogu. Teh, kot se je izkazalo tudi na odboru, ni malo, zlasti pa so mnenja precej deljena. Predstavniki zdravstvene stroke so izpostavljali pozitivne učinke pri zdravljenju denimo trdovratne epilepsije pri otrocih, predstavniki farmacevtske stroke pa so opozorili, da je konoplja narkotično zdravilo in bi moralo biti urejeno skladno s predpisi za tovrstna zdravila. Nekateri so ocenjevali, da je področje že danes ustrezno urejeno, bolniki pa si želijo zakona, ki bo varoval javno zdravje in bo hkrati izvedljiv v praksi.

Z dopolnili so danes torej med drugim spremenili naslov zakona, ki se je doslej imenoval le zakon o konoplji, saj se je izkazalo, da je prišlo do nerazumevanja in se je želelo v tem zakonu urejati tudi druga področja pridelave in uporabe konoplje, je dejala poslanka Svobode Sara Žibrat. Kot je pojasnila, s tem zakonom ne posegajo na področje proizvodnje in prometa z izdelki z vsebnostjo CBD, ki se ne izdajajo na recept. Prav tako z njim ne bodo posegli v obstoječa dovoljenja zdravil, ki so izdelana iz sintezno pridobljenih kanabinoidov.

Dodatno so z dopolnili razjasnili tudi določbe o posesti konoplje za medicinske namene, ki je dovoljena posameznikom, ki pridobijo konopljo na podlagi zdravniškega ali veterinarskega recepta ali pa so preiskovanci v okviru kliničnih preizkušanj. Torej "nikakor ne uvajamo novih prekrškov za tiste ljudi, ki se že zdaj samozdravijo in bodo recimo uporabljali konopljo za osebno rabo in se bodo pač obravnavali po obstoječi prekrškovni in kazenskopravni zakonodaji", je dejala Žibrat.

Ločili so tudi dovoljenje za proizvodnjo in promet s konopljo za medicinske namene na dve ločeni dovoljenji. Na željo javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke pa so predvideli tudi strokovno komisijo, ki bo odločala o vlogah, ki bo sestavljena iz enega predstavnika agencije ter po enega predstavnika ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za notranje zadeve.

Dodatno so po mnenju zakonodajnopravne službe DZ omejili tudi rok dovoljenj na 15 let, z možnostjo podaljšanja.

Ko gre za ugotavljanje potreb, pa so te razširili na skupen evropski trg, tako bodo dovoljenje ob ugotovljenih potrebah lahko dobili tudi tisti, ki želijo konopljo izvažati.

Predpisovanje konoplje za medicinske namene bo po dopolnjenem predlogu možno po strokovni presoji zdravnika za katerokoli indikacijo ali stanje, so pa po drugi strani dodali nekaj varovalk, in sicer, da je možno to predpisati največ za enomesečno zdravljenje na neobnovljivi recept, pred prvim receptom pa je treba opraviti zdravniški pregled v ambulanti in potem tega ponoviti čez leto dni.

Vodja poslancev Levice Tašner Vatovec je predlog označil za "dovolj dober kompromis", poslanka koalicijske SD Meira Hot pa za zamujeno priložnost, "da bi kmetijstvu olajšali pogoje delovanja, da ne bi zaostrovali pogojev za znanstvene raziskave in učne namene, morda celo dodatno podprli klinične raziskave, da bi zagotovili dejansko dostopnost zdravil in zavarovali bolnike".

Kot je namreč dejala, so v SD pripravili dopolnila, ki so šla v to smer, a jih na odboru niso niti obravnavali, saj je podpredsednik odbora Dean Premik iz Svobode, ki je vodil sejo, dejal, da niso poslovniško dopustna, saj bi njihovo sprejetje dejansko pomenilo nov predlog zakona. Hot se s tem ni strinjala, predlagala je tudi preložitev obravnave in organizacijo javne predstavitve mnenj, a so v Svobodi in Levici temu nasprotovali, češ, da gre za zavlačevanje. V SD so tako napovedali, da zakonu ne bodo nasprotovali, ker gre za uresničevanje volje ljudi, ga pa v predlagani obliki tudi ne bodo podprli.

Ob glasovanju je bilo tako navzočih le devet poslancev Svobode in Levice, ki so brez glasu proti potrdili vsa predlagana dopolnila teh istih poslanskih skupin in tudi predlogu zakona v celoti.