STA novice / Feketija: Nižja nadomestila za brezposelnost ima samo Poljska

Feketija razume, da je ministrstvo za finance kot varuh državne blagajne zaskrbljeno, da bo zvišanje nadomestil vodilo v višje javnofinančne izdatke. A nadomestilo je pravica iz zavarovanja, je opozoril in dodal, da je nespremenjeno že od leta 2013. Od tedaj najnižji znesek nadomestila ne sme biti nižji od 530,19 evra bruto, najvišji pa ne sme presegati 892,50 evra bruto.

Najvišje nadomestilo je leta 2013 predstavljalo 114 odstotkov minimalne plače, zdaj pa samo še dobrih 30 odstotkov, je državni sekretar poudaril v izjavi za medije. S 653 evri neto, kolikor zdaj znaša najvišje nadomestilo, se "enostavno ne da preživeti". "Verjamemo, da je to nedostojno nizko," je bil odločen.

Komentiral je tudi strah, da bi zvišanje nadomestil vodilo v past neaktivnosti, da torej brezposelni ne bi bili motivirani za zaposlitev. Kot je pojasnil, so do nadomestila upravičeni brezposelni, ki zaposlitve ne izgubijo po svoji krivdi, "torej ne more nekdo zdaj bežati na zavod za zaposlovanje, da bi prejel to nadomestilo, ampak ga mora nekdo odpustiti iz poslovnih razlogov". Izpostavil je tudi, da ponudba delovnih mest krepko presega število iskalcev dela.

"Tudi podatki o delovni aktivnosti v Sloveniji, po katerih je delež oseb, starih od 25 do 55 let, ki delajo, 92,6-odstoten, kažejo, da bežanja v brezposelnost pri nas ni," je dodal.

Po predlogu novele bo najnižje nadomestilo od 1. januarja 2026 znašalo najmanj 70 odstotkov minimalne plače, najvišje pa prve tri mesece 130 odstotkov, nato pa vsake tri mesece nekaj manj - 110, 100 in 90 odstotkov, po 12 mesecih pa največ 80 odstotkov minimalne plače. V praksi bi to letos pomenilo skok najnižjega nadomestila na 894,40 evra in najvišjega nadomestila na 1661,04 evra bruto.

V kolikšni meri se bo zvišanje odrazilo v javnih izdatkih, bo po Feketijevih besedah odvisno od stanja na trgu dela, glede na današnje število brezposelnih pa bi bila potrebna dodatna sredstva v višini okoli 40 milijonov evrov. Od tega bi brezposelni neto prejeli 26 milijonov evrov, ostala sredstva pa bi šla v obliki davkov in prispevkov nazaj v državne blagajne, je podčrtal.

Izpostavil je tudi druge bistvene novosti v predlogu novele, med njimi rušenje mostu do upokojitve. Danes imajo brezposelni, stari 57 ali več oz. tisti s 35 let zavarovalne dobe pravico do 25-mesečnega prejemanja nadomestila že na podlagi desetmesečne zaposlitve v zadnjih dveh letih, po novem pa bi bila pogoja 59 let in 37 let zavarovalne dobe (s prehodnim obdobjem) ter vključitev v zavarovanje vsaj 16 mesecev v zadnjih dveh letih.

Načrtovane so spodbude za zaposlitev brezposelnih, starejših od 59 let, v višini 40 odstotkov od mesečnega neto zneska denarnega nadomestila, možnost razbremenitve delavcev, ki so starejši od 58 let ali so dopolnili 35 let pokojninske dobe, po sistemu 80/90/100, kar pomeni, da bi delali z 80-odstotnim delovnim časom, 90-odstotno plačo in 100-odstotno plačanimi prispevki, ter povečanje obsega začasnega ali občasnega dela upokojencev s 60 ur na 85 ur na mesec.

Najnižje plačilo za javna dela je predvideno v višini minimalne plače.

Poleg tega predlog zaostruje agencijsko delo, in sicer z jasnejšo definicijo, zvišanjem bančne garancije ob registraciji agencije s 30.000 na 100.000 evrov in pogojem za tuje agencije, da v Sloveniji vzpostavijo podružnico z vsaj dvema usposobljenima zaposlenima s strokovnim izpitom.

Predvidena je tudi dopolnitev pravnih podlag, da se Zavodu RS za zaposlovanje olajša izvajanje posredovanja začasnega ali občasnega dela študentom in dijakom. Zavod že vzpostavlja potreben informacijski sistem, ki naj bi zaživel s prihodnjim letom. Poleg tega bo lahko po predlogu odklonil posredovanje zaposlitve delodajalcu, zoper katerega je uveden prekrškovni postopek, ali objavo prostega delovnega mesta pri takem delodajalcu pospremil s podatkom, da je v evidenci tistih z negativnimi referencami.

Državni sekretar je zatrdil še, da evropska sredstva - na del predloga novele zakona je namreč vezano črpanje 140 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost - niso ogrožena. Doslej se je kot rok za sprejetje novele navajalo 15. junij, Feketija pa je danes pojasnil, da je bil ta datum želja, da bi lahko še pred poletjem oddali zahtevek in nato mirneje urejali vse potrebno. "Edino, kar se lahko zgodi, je, da se zamakne datum, ko bomo ta sredstva prejeli," je dejal.

Vlada je predlog novele zakona danes v DZ poslala po nujnem postopku in pričakovati je, da ga bodo poslanci v kratkem obravnavali na izredni seji. O časovnici bo v sredo odločal kolegij predsednice DZ.