STA novice / Predlog podnebnega zakona zaradi dodatnih usklajevanj umaknjen z današnje seje vlade (dopolnjeno)

"Vlada je odložila obravnavo podnebnega zakona in ga bo obravnavala v najkrajšem možnem času. Na sestanku koalicije pred sejo vlade se je pokazalo, da zakon še ni povsem usklajen, zato si bo koalicija vzela še nekaj časa, da ta pomemben zakon res dobro uskladi," je na novinarski konferenci po seji vlade na novinarsko vprašanje odgovorila direktorica urada vlade za komuniciranje (Ukom) Petra Bezjak Cirman.

Namen podnebnega zakona je vzpostaviti sistemsko podlago za izvajanje podnebnih politik, s katerimi bi dosegli cilje v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki se nanašajo na podnebne spremembe. Tako so cilji doseganje podnebne nevtralnosti v Sloveniji do leta 2045, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prilagajanje podnebnim spremembam ter okrepitev odpornosti družbe na posledice podnebnih sprememb.

Poleg nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter strategije prilagajanja podnebnim spremembam so predvideni tudi regionalni akcijski načrti prilagajanja podnebnim spremembam.

Zakon bi ohranil in okrepil podporne mehanizme za lajšanje zelenega prehoda, tako za prebivalstvo kot za gospodarstvo in industrijo, ter dodal nove, med drugim s črpanjem sredstev socialnega sklada za podnebje, ki bo vzpostavljen na podlagi evropske direktive, iz njega pa se bo financirala pomoč ranljivim skupinam za blažitev podražitev ogrevanja in prevoza.

Na ravni EU se uvaja nova shema emisijskih kuponov za stavbe in cestni promet (t. i. ETS BRT oz. ETS 2), katere namen je postopno zmanjšanje izpustov tudi v sektorjih, ki niso vključeni v obstoječi sistem kuponov za sektorje industrije, energetike, pomorstva in letalstva (ETS 1). Zavezanci bodo dobavitelji goriv, ne končni porabniki, kot so pri ETS 1.

Učinki na cene še niso znani; Slovenija trenutno na iste energente zaračunava okoljsko dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (CO2) v višini okoli 30 evrov na tono emisij. Ob prehodu na ETS 2 bi se ta dajatev ukinila, morebitno razliko v ceni pa bi lahko vlada tudi nevtralizirala z znižanjem trošarin.

Nova shema naj bi zaživela z letom 2027, Slovenija pa si po navedbah ministrstva za okolje, podnebje in energijo lahko v obdobju 2027-2032 obeta skupno eno milijardo evrov, kar bo namenjeno investicijam prek podnebnega sklada. S tem bo Slovenija na 5. mestu med državami EU glede višine sredstev na prebivalca, praiv ministrstvo. Iz socialnega sklada za podnebje pa bo Sloveniji v obdobju 2027-2032 predvidoma na voljo 350 milijonov evrov.

Za koriščenje teh sredstev bo morala vlada sprejeti socialni načrt za podnebje, ki bo določal ukrepe in naložbe za blažitev negativnega vpliva na ranljiva gospodinjstva in mikropodjetja glede ogrevanja, hlajenja in mobilnosti.

Tudi pri ETS 2 se bo s ciljem zmanjšanja emisij (na ravni EU naj bi se v vključenih sektorjih med letoma 2005 in 2030 zmanjšale za 42 odstotkov) letna količina kuponov zmanjševala, s kuponi se bo trgovalo. Sistem je zasnovan v smeri, da bo v prvih treh letih cena kupona zamejena na največ 45 evrov na tono.

Kljub prvotno drugačnim načrtom ministrstva predlog zakona ohranja obstoječi sistem vračil trošarine za dizelsko gorivo pri komercialnem prevozu blaga in potnikov. Ministrstvo je presodilo, da bi v primeru, da bi to vračilo ukinila le Slovenija, ne pa tudi sosednje države, izgubila proračunske prihodke, saj bi prevozniki gorivo točili v bližnjih državah, emisije pa bi ostale enake. Morebitna ukinitev teh spodbud za rabo fosilih goriv bo tako počakala na spremembe na ravni EU.

Zakon pa bi uvedel letalsko podnebno dajatev za posebne zasebne zračne prevoze. Višino dajatve in zavezance bo glede na zakonski predlog določila vlada s podzakonskim aktom.

V novi zakon bi prenesli določila zakona o varstvu okolja, ki se nanašajo na podnebne politike, med drugim glede sheme ETS 1 ter delovanja podnebnega sveta in nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu.

Zakon bi dal podlago za izvajanje mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), pri katerem bodo pri uvozu blaga iz tretjih držav z visokim ogljičnim odtisom v EU veljale dodatne dajatve, tako da bo strošek ogljika enak za uvoženo in domače blago.

Zakon bo predvidoma dal tudi podlago za t. i. zeleno proračunsko načrtovanje, po katerem bi se pri oblikovanju proračunskih politik presojalo, kako bodo izdatki vplivali na doseganje podnebnih ciljev.

Predvidena je uvedba tedna za podnebje, ki bi bil tretji teden v oktobru. V tistem tednu bi se DZ seznanil s poročilom o blaženju podnebnih sprememb in vsako drugo leto tudi s poročilom o prilagajanju na podnebne spremembe, odvili bi se izobraževalni in promocijski dogodki za povečanje ozaveščenosti, vzpostavili bi tudi podnebni dialog. Pri slednjem bi sodelovali različne interesne skupine, lokalne skupnosti, javnost ter bi oblikovali priporočila za vlado in DZ.