STA novice / V DZ obravnavali dva predloga NSi za ureditev romskih vprašanj s področja sociale

V NSi s predlogom novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih predlagajo, da se otroški dodatek namesto v denarju dodeli v materialni obliki, če Inšpektorat RS za šolstvo z odločbo o prekrškovnem postopku ugotovi, da učenec iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje pouka ali drugih dejavnosti v okviru obveznega programa osnovne šole in o tem obvesti socialni center.

Če otrok po zaključku osnovne šole ne nadaljuje izobraževanje v srednji šoli oziroma v programu, s katerim bi dobil višjo raven kvalifikacije, predlagajo, da se znesek otroškega dodatka zniža za tretjino, ki je namenjena izobraževanju. Še vedno pa so starši upravičeni do dveh tretjin zneska otroškega dodatka, ki je namenjen preživljanju in vzgoji otrok. Učencem s posebnimi potrebami se znesek otroškega dodatka izplačuje v celoti, je pojasnila Vida Čadonič Špelič (NSi).

Državni sekretar ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan je ocenil, da je predlog neustrezen. Meni, da so starši, ki otrokom ne zagotavljajo osnovnošolskega izobraževanja, že zdaj sankcionirani v skladu z veljavno zakonodajo. Dodal je, da so razlogi, zaradi katerih otroci ne obiskujejo šole ali izobraževanja, različni in pogosto povezani s čustvenimi stiskami in težavami v duševnem zdravju. Prav ti otroci potrebujejo več razumevanja, pomoči in podpore, ne pa dodatnih pritiskov, ki bi njihove stiske le poglobili, meni.

V SD so predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pripravljeni podpreti, saj verjamejo, da predstavlja korak v pravo smer pri reševanju problematike neupravičenega izostajanja otrok od pouka. Prav tako ga podpirajo v SDS, kjer verjamejo, da mora biti družina primarno okolje, v katerem se posameznik nemoteno razvija, pridobiva pozitivne izkušnje in vrednote ter se uči sprejemati odgovornost za lastno ravnanje. Podpirajo ga tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev.

Preloga pa medtem ne podpirajo v Levici in Svobodi. Med drugim zagovarjajo mehkejše pristope za ureditev problematike in svarijo, da socialni transferji v Sloveniji ključno pripomorejo k zmanjšanju tveganja revščine in socialne izključenosti. Verjamejo, da lahko kaznovalna politika sproži le še večji odmik od družbeno zaželenih ravnanj.

S predlogom novele zakona o socialno varstvenih prejemkih medtem v NSi želijo, da se socialna pomoč tri mesece obvezno izplačuje v materialni obliki, če otrok iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje pouka osnovne šole in ima upravičenec zapadel dolg do izvajalca gospodarske javne službe ali vzgojno-izobraževalnega zavoda. Za celostno obravnavo upravičencev prav tako predlagajo, da se z njihovim soglasjem omogoča izmenjevanje podatkov med centri za socialno delo, zavodom za zaposlovanje ter izvajalci socialnovarstvenih programov o tem, ali je upravičenec vključen v storitve in programe ter druge oblike pomoči, je pojasnila Čadonič Špelič.

Predlogu novele so podporo napovedali v opozicijskih NSi in SDS, poslanski skupini nepovezanih poslancev in SD. Nasprotujejo mu v poslanskih skupinah Svoboda in Levica. DZ bo o ustreznosti predlogov za nadaljnjo obravnavo glasoval v petek.

Predloga dveh novel sta del paketa zakonskih predlogov, povezanih z romskimi vprašanji, ki so jih v NSi februarja letos znova vložili v parlamentarno proceduro. DZ je lani jeseni že zavrnil prvi paket zakonskih predlogov NSi, povezanih z romskimi vprašanji. Oba paketa temeljita na svežnju zakonov, ki jih je v DZ vložila že skupina županov občin jugovzhodne Slovenije in Posavja, a jih je DZ zavrnil.