STA novice / KPK: Pravila o nasprotju interesov kršena največkrat

Ob primeru razkritja ravnanja premierja Roberta Goloba, ki je s partnerko Tino Gaber večkrat dopustoval v hiši poslovneža in člana Svobode Tomaža Subotiča, ki ga je Golobova vlada sicer imenovala v dva sveta javnih zdravstvenih zavodov, so ocene iz politike, da ne gre za kršenje zakonodaje. Ne glede na to, pa vsi pričakujejo odgovor o tem od pristojnih institucij, na čelu s Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK).

Ta bo v predhodnem preizkusu preverila obstoj sumov morebitnih kršitev zakona o integriteti. "V tej fazi postopka zbiramo relevantne informacije in ustrezno dokumentacijo, da razjasnimo okoliščine konkretnega primera, predvsem z vidika suma kršitev določb prejemanja daril in dolžnega izogibanja nasprotju interesov," so za STA pojasnili na KPK.

Če bodo v predhodnem preizkusu zaznali utemeljen sum kršitev iz lastnih pristojnosti (torej kršitev določb zakona o integriteti), pa bo sledila uvedba preiskave zoper konkretno obravnavano osebo.

"Kdaj točno bomo postopek zaključili, ne moremo napovedati, saj je to odvisno od več dejavnikov. Če ne bo težav s pridobivanjem dokumentacije in pojasnil, pričakujemo, da bo faza predhodnega preizkusa končana v nekaj mesecih, so pojasnili.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije je sicer prvič opredelil institut nasprotja interesov že pred 15 leti, leta 2010. "Spoštovanje tega instituta je izjemno pomembno za dobro delovanje pravne države, preprečevanje korupcije, zaupanje v demokratične institucije ter v transparentnost, enakopravnost in objektivnost odločanja v javnih zadevah in pri porabi javnega denarja," so ob tem ocenili na KPK.

Ne glede na dolgo prakso pa na komisiji še vedno zaznavajo pomanjkljivo poznavanje uradnih oseb, kako ustrezno upravljati tveganja za nastanek nasprotja interesov. "Prav tako uradne osebe pogosto ne vedo, kako morajo ravnati, ko se pri opravljanju javnih nalog srečujejo z okoliščinami nasprotja interesov ali pa teh okoliščin sploh ne prepoznavajo. Posledično na komisiji beležimo največ ugotovljenih kršitev prav s tega področja," so navedli.

V letu 2024 je bilo med 15 pravnomočnimi ugotovitvami o kršitvah zakona o integriteti kar 11 s področja nasprotja interesov. Samo v letošnjem aprilu pa so objavili že tri primere kršenja določb o nasprotju interesov uradnih oseb.

"Pomembno je, da se uradne osebe in tudi javnost pri tem zavedajo, da je od dokazanega nasprotja interesov do kaznivega dejanja korupcije največkrat le še korak, in sicer dokazana povratna korist tistemu, ki je odločal in se s tem znašel v nasprotju interesov," so opozorili.

Komisija je 13. maja 2022 sprejela in na spletni strani objavila tudi sistemsko pojasnilo o nasprotju interesov, v katerem so opredelili, kakšni so tisti osebni, poslovni in politični stiki, pri katerih je treba biti pozoren na okoliščine nasprotja interesov.

Obenem pa izpostavljajo, da na komisiji vsak primer presojajo individualno. "V vsakem konkretnem primeru ugotavljamo, ali določena okoliščina vpliva na korektno opravljanje javnih nalog, in sicer glede na različne dejavnike - dejanske pristojnosti te uradne osebe, odločevalsko moč v konkretnem primeru in seveda okoliščine, ki kažejo, da bi zasebni interes vplival na nepristransko opravljanje javnih nalog," so pojasnili.

Zato je vsak primer specifičen in se do njega ne morejo vnaprej opredeljevati, dokler ne preverijo vseh okoliščin in informacij.

Če bi KPK pri svojem delu ugotovila obstoj suma kaznivih dejanj, pa lahko s tem seznani tudi policijo. V tem primeru bo ta ukrepala skladno s svojimi pristojnostmi. Enako bo ravnala, če dobi prijavo oziroma ugotovi sume kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, je danes ob robu obiska v Slovenskih Konjicah zatrdil v. d. generalnega direktorja policije Damjan Petrič.