STA novice / Poslanci ustavili postopek spreminjanja delovanja ustavnega sodišča

Vladni predlog za začetek postopka sprememb 160., 161. in 162. člena ustave bi uvedel diskrecijsko pravico ustavnega sodišča pri izbiri zadev, ki jih bo obravnavalo. S predlogom bi seznam kvalificiranih predlagateljev, ki na ustavno sodišče lahko podajo zahtevo za presojo ustavnosti in jih zdaj določa zakon, zapisali v ustavo. S spremembami ustave pa bi predvideli tudi možnost prenosa določenih pristojnosti ustavnega sodišča na drugo sodišče.

Kot je na seji dejal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Milan Brglez, bi se s predlaganimi spremembami na sistemski ravni krepila precedenčna vloga ustavnega sodišča. Ob prosti izbiri zadev so predlagali dve merili, in sicer ali gre za zadevo, ki odpira pomembna ustavnopravna vprašanja, in ali gre za zadevo, ki je pomembna za pobudnika oz. pritožnika glede na težo posledic kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je pojasnil.

Predlog za začetek postopka sprememb ustave je brez zadostne podpore ostal že na matičnem delovnem telesu, zato je ustavna komisija DZ predlagala, da predloga ne sprejme. Da bi predlog dočakal naslednji korak pa bi ga morali na današnjem glasovanju podpreti dve tretjini navzočih poslancev.

Predlog so podprli v Svobodi in SD. Ključni cilj vloženega predloga je razbremenitev ustavnega sodišča z namenom pospešitve postopkov in pregleda vseh pristojnosti ustavnega sodišča ter s tem zagotoviti njegovo odločanje v razumnem roku ob hkratnem zagotavljanju dostopa do ustavnosodnega varstva najširšemu krogu državljanov, je navedla poslanka Svobode Lucija Tacer.

Ob tem je izpostavila Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki je uveljavilo princip, po katerem sodišče izmed prispelih zadev poišče tipičnega, ga reši, sprejeta odločitev pa pomeni vzorčni primer za vse podobne zadeve. Kot je ponazorila, ESČP na leto izbere 700 zadev, ki jih prednostno rešuje. Ustavno sodišče RS pa na leto reši okrog 2700 zadev.

V SD so prepričani, da ustavne spremembe pomenijo pomemben korak k modernizaciji in povečanju učinkovitosti ustavnega sodišča. Pripad zadev na ustavno sodišče namreč narašča, kar povzroča podaljševanje časa za obravnavo in odločanje, s čimer se šibi varnost ustavnosti, zakonitosti ter ogroža pravico do sojenja v razumnem roku, je izpostavil poslanec SD Damijan Bezjak Zrim.

Predlogu so nasprotovali v Levici, SDS, NSi in v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Izpostavili so, da bi bil dostop posameznika do ustavnega sodišča dodatno omejen.

Pravica do ustavne pritožbe bi po mnenju Levice zato postala "stvar sreče ali subjektivne presoje ustavnega sodišča". Najbolj problematično pa se jim po besedah poslanca Milana Jakopoviča zdi to, da bi omejili krog tistih, ki sploh smejo sprožiti presojo ustavnosti zakonov in drugih aktov.

Poslanec NSi Jožef Horvat je izpostavil, da vladni predlog torej ni niti koalicijsko usklajen. Predlog pomeni globok poseg v sistem ustavo sodnega in deloma tudi sodnega odločanja, je prepričan. Hkrati pa so na sejah ustavne komisije zaznali, da vlada kot predlagatelj nima več interesa in ne namerava vlagati dodatnih naporov za sprejem predloga, je dejal.

Predlagane ustavne spremembe rešujejo problem enega od organov sodnega sistema, pri tem pa ne predlagajo reorganizacije samega sodstva, ki zaradi tega nalaga več zadev ustavnemu sodišču, so prepričani v SDS. Pri prenosu pristojnosti ustavnega sodišča na druga sodišča pa opozarjajo, da se lahko postavi vprašanje posega v sistem hierarhije sodišč v državi ter izpolnjevanja procesnih pogojev za dostop do ESČP in ostalih mednarodnih sodišč, je izpostavil poslanec SDS Franc Breznik.

Po mnenju vodje poslanske skupine nepovezanih poslancev Anžeta Logarja je ustavno sodišče preobremenjeno, ker redna sodišča ne izvajajo svoje funkcije, ker je zaupanje v redna sodišča nizko in ker mora posameznik izkoristiti vsa pravna sredstva doma, preden lahko koristi varstvo svojih človekovih pravic na ESČP. "Zato je omejevanje pravice do dostopa do ustavnega sodišča (...) približno enako logiki, da čakalne vrste skrajšam s tem, da podaljšam rok, ko se neka čakalna vrsta šteje za nedopustno dolgo," je bil slikovit.

Postopek ustavnih sprememb glede delovanja ustavnega sodišča je tako končan. Vsebinsko enakega predloga pa v tem mandatu ni možno več predlagati.