STA novice / Vlada o gospodarskih temah

Sprejeti predlog zakona o informacijski varnosti je sistemski zakonski ukrep na področju informacijske in kibernetske varnosti ter vzpostavlja celovit nacionalni sistem za obvladovanje tovrstnih tveganj. Tudi s širitvijo zavezancev za izpolnjevanje zakonskih obveznosti naj bi prispeval k dvigu ravni kibernetske varnosti v javnem in zasebnem sektorju ter povečal odpornost države na kibernetske grožnje. Poseben poudarek je na področjih, ki so bistvena za nemoteno delovanje države ter ohranitev zagotavljanja bistvenih družbenih in gospodarskih dejavnosti.

Vlada je ob tem izdala uredbo o izvajanju uredbe EU o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor. Ta je del širših prizadevanj unije za krepitev odpornosti finančnega sistema na kibernetske grožnje in zagotavljanje stabilnosti ter varnosti finančnih storitev v digitalni dobi. Uredba določa enotne zahteve za zagotavljanje visoke digitalne operativne odpornosti finančnih subjektov.

Vlada je sprejela tudi sklep, da mora Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes) obvezno organizirati varovanje pod pogoji, določenimi z uredbo o obveznem organiziranem varovanju, vključno z varovanjem v primeru naravnih in drugih nesreč, v krizi in vojnem stanju. Arnes sicer med drugim upravlja internetno vozlišče SIX, na katerem izmenjujejo podatkovni promet vsi večji slovenski operaterji elektronskih komunikacij ter drugi. Upravlja tudi optično hrbtenično omrežjem in agregacijske točke, ki omogočajo širokopasovno povezljivost in dostop v globalni internet upravljavcem kritične infrastrukture, javnim zavodom, šolstvu, znanosti in kulturi, ter strežniško infrastrukturo DNS za vrhnjo domeno .si.

Ministrski zbor se je seznanil z osnutkom letnega poročila o napredku 2025, ki ga Slovenija skladno s prenovljenimi fiskalnimi pravili na ravni EU in ta teden uveljavljenim novim zakonom o fiskalnem pravilu letos pripravlja prvič. Primanjkljaj sektorja država, ki je lani po prvi oceni dosegel 0,9 odstotka BDP, naj bi se letos po pričakovanjih ministrstva za finance ustavil pri 1,9 odstotka BDP. To je 0,8 odstotne točke manj od dozdajšnjih pričakovanj. Tako kot lani bo javnofinančna politika tudi letos skladna z zavezami, so še poudarili na finančnem ministrstvu.

Vlada je odločila o prerazporeditvah pravic porabe v letošnjem državnem proračunu. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bo znotraj svojega finančnega načrta prerazporedilo 1,8 milijona evrov za namen sofinanciranja priprave za udeležbo slovenske odprave na zimskih olimpijskih igrah 2026 v Milanu in Cortini d'Ampezzo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa bo prerazporedilo devet milijonov evrov za izvedbo javnega razpisa za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov.

Vlada je sprejela mnenje o predlogu novele zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne, ki ga je v parlamentarni postopek vložila NSi. S predlagano novelo bi odpravili absolutno prepoved prenosa pravice do delnic Vzajemne na sorodnike. Vlada podpira cilj, ki ga predlog zakona zasleduje, a obenem opozarja, da je treba opraviti nadaljnji razmislek o morebitnih utemeljenih izjemah za prenos pravice do delnic Vzajemne.

Vlada je sprejela tudi odgovor na sklepe komisije DZ za nadzor javnih financ na temo trenutnega slabega črpanja sredstev EU. V odgovor sta vključena tudi analiza vzrokov za zaostanek Slovenije pri koriščenju evropskih sredstev ter načrt za zmanjšanje tega zaostanka, katerih pripravo je vladi naložila komisija. Iz analize izhaja, da se je Slovenija pri izvajanju kohezijske politike vedno soočala z zamiki pri postopkih izvedbe projektov in zato z nerealnimi finančnimi načrti. Izvedba projektov se je zato prestavljala v prihodnja leta v okviru vsakokratnega programskega obdobja. V tokratnem obdobju 2021-2027 je odklon od načrtovane dinamike še bolj izrazit.

Ministri so se seznanili s 17. poročilom o izvajanju ukrepov iz enotne zbirke ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje ter dvig konkurenčnosti. Poročilo pokriva leto 2024. V enotno zbirko ukrepov je bilo na dan 31. 12. 2024 zajetih 433 ukrepov. Od teh je bilo izpeljanih 374 in delno izvedenih 57 ukrepov. Nerealizirana sta dva ukrepa, so pojasnili na ministrstvu za javno upravo.

Med državne subvencije v okviru načrta razvojnih programov 2025-2028 je ministrski zbor uvrstil za skoraj 12,2 milijona evrov nadomestil dobaviteljem električne energije Suncontract, E3 in Petrol zaradi regulacije cen elektrike za gospodinjstva. Nadomestilo pokriva obdobje od julija do oktobra lani in bo izplačano ta mesec.

V načrt razvojnih programov 2025-2028 je uvrstila tudi projekte Raziskovanje spodbujanja kakovosti tal, Raziskovanje biodiverzitete kmetijskih zemljišč in Raziskovanje krepitve zdravja z gozdovi. Vsi spadajo v skupino projektov za ohranjanje biotske raznovrstnosti pod imenom partnerstvo Biodiversa+. Gre za evropsko sofinancirano partnerstvo na področju biotske raznovrstnosti, ki podpira odlične raziskave na tem področju, z učinkom na politiko in družbo. Izvaja se v okviru programa EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa.

Ministri so sprejeli sklep o izpolnitvi celoletne obveznosti ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami za 2024. Lani je bilo danih v promet nekaj manj kot 3.610.195 kilogramov nagrobnih sveč, za katere je bila plačana okoljska dajatev in za katere so bili zavezanci za plačilo okoljske dajatve vključeni v skupni načrt ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami pri enem od nosilcev skupnega načrta. Skoraj 80 odstotkov celoletne obveznosti ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami je odpadlo na podjetji Prons in Sveko.

Z odločbo je vlada družbi Casino Bled odvzela koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici na Bledu. Koncesionar je namreč ministrstvo za finance predhodno obvestil, da bo prenehal prirejati posebne igre na srečo v igralnici. Ker je to tudi storil in prekinil poslovanje v igralnici za več kot tri mesece, je tako nastopil razlog za odvzem koncesije. Casino Bled, ki je v večinski lasti ustanovitelja ajdovske igralniške družbe Gold Club Lorisa Požarja, je svojo dejavnost preselil v Ajdovščino.

Gospodarski zbornici Slovenije je dala vlada soglasje k predlagani ceni storitve za opravljanje delovodskih in poslovodskih izpitov. Za praktični izpit v delovnem okolju je določena cena 603,17 evra, za strokovno-teoretične izpite 526,85 evra, za poslovno ekonomski izpit in pedagoško andragoški izpit pa 223,81 evra. Vpisnina ob prijavi na izpit je 124,73 evra. Skupna cena delovodskih in poslovodskih izpitov v primerjavi s preteklim letom tako ostaja nespremenjena pri 1702,37 evra.