STA novice / Lobnik in Maljevac o dolgotrajni oskrbi, deinstitucionalizaciji in kriznih namestitvah najranjljivejših

Lobnik je povedal, da je organ za varstvo pred diskriminacijo lani svetovanje nudil 550 ljudem. Zaključil je več deset postopkov ugotavljanja diskriminacije in ocen diskriminatornosti predpisov ter diskriminacijo zaznal v skupno šestih zadevah. Dal je tudi več sto priporočil za odpravo ali preprečevanje diskriminacije, večino za zagotavljanje enake obravnave in enakih možnosti ljudi z invalidnostmi.

Minister je predstavil konkreten napredek pri dolgotrajni oskrbi. Zagovornik je namreč ministrstvo s priporočili opozoril na to, da je treba sistem narediti tak, da bodo lahko posamezniki v največji možni meri sami odločali, katere storitve potrebujejo in kako jih bodo koristili. Priporočil je tudi uvedbo primernih načinov informiranja o dolgotrajni oskrbi, da bi vsi ljudje lahko razumeli svoje pravice.

Kot je povedal Maljevac, so na centrih za socialno delo predvideli dodatne zaposlitve za dajanje informacij o novem sistemu socialnega varstva. Izpostavil je, da je mreža izvajalcev oskrbe na domu v pretežni meri vzpostavljena, vključevanje v storitve pa bo postopno, konec leta naj bi oskrbo prejemalo do 30.000 ljudi. Oseba, ki želi koristiti pravice dolgotrajne oskrbe, bo imela v postopku odločanja o njenih pravicah veliko besede, saj bo sama izbirala storitve, ki jih bo koristila, je še dejal.

Ministrstvo je sprejelo strategijo deinstitucionalizacije in ustanovilo poseben center, ki bo strategijo uveljavljal v praksi, je pojasnil Maljevac. Predvidena je skupnostna oskrba, ki jo bo po vsej državi izvajalo več deset mobilnih ekip, za kar je ministrstvo pridobilo tudi evropska sredstva. Cilj je, da bi v desetih letih 3000 ljudi, ki zdaj bivajo v ustanovah, prešlo v lastne domove. Kot je povedal, so pri tem velik izziv tudi predsodki do ljudi z različnimi oviranostmi. Lobnik je poudaril, da kot družba zaradi strahov in predsodkov ne smemo pristati na to, da ljudi s posebnimi potrebami silimo, da živijo v velikih institucijah.

Glede priporočila o zagotovitvi namenskih sredstev za prilagoditev obstoječih stanovanj tako, da bi bila primerna tudi za ljudi z gibalnimi oviranostmi, je Maljevac povedal, da to ni možno. Pojasnil je, da po evropski zakonodaji ni dopustno, da bi se državna sredstva uporabila tako, da bi to povečalo tržno vrednost stanovanj, ki so v lasti fizičnih oseb. Dostopnost stanovanj za ljudi z invalidnostmi država zato zagotavlja pri fondu javnih najemnih stanovanj, v katerem je dostopna približno desetina enot, je dejal.

Rešitev pa je ministrstvo našlo za priporočilo o ustreznem izvajanju kriznih namestitev za brezdomne osebe z invalidnostmi. Maljevac je napovedal, da bo s sprejetjem novele zakona o socialnem varstvu zagotovljena pravna podlaga tudi za to. Kot je dejal, bo ob oceni centra za socialno delo, da nekdo nujno potrebuje oskrbo v domu za starejše ali socialnozdravstvenem zavodu, to tudi takoj omogočeno. Poudaril je, da bodo kapacitete tudi za gibalno ovirane brezdomne osebe in za osebe brez vseh potrebnih dokumentov, ki se sicer zahtevajo za izvedbo takšne namestitve.