STA novice / Ob načelni podpori spremembam na področju vzgoje in varnosti v šolah tudi nekaj kritik (tema)

Po mnenju didaktika Damijana Štefanca z ljubljanske filozofske fakultete predlagana novela predvideva vrsto sprememb in sistemskih rešitev, o katerih bi bilo treba opraviti resnejšo strokovno in tudi širšo javno razpravo. "Zagotovo to velja za uvedbo novega obveznega predmeta tehnika in digitalne tehnologije, s katerim posegamo v predmetnik osnovne šole," je pojasnil za STA. Poudaril je, da o ciljih predmeta ni znanega še nič, in opozoril na vprašanje zagotavljanja kadra, ki bo poučeval ta predmet.

Da bodo na nekaterih šolah težko dobili učitelje računalništva, se zavedajo tudi v Združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije. A po besedah Saše Božiča iz združenja uvedbo tega predmeta pozdravljajo in bi si želeli, da bi se - vsaj na tistih šolah, kjer imajo možnosti za to - začel izvajati že pred predvidenim 1. septembrom 2028. Poudaril je, da lahko trenutno šole ponujajo izbirne vsebine iz računalništva, a so te vsebine zelo pomembne in obvezne v večini evropskih držav. "Ne govorimo samo o učenju programiranja, ampak tudi o varni rabi elektronskih naprav in pasteh pretirane rabe," je poudaril Božič, sicer ravnatelj OŠ Mengeš.

Uvedbo tega predmeta podpirajo tudi v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije, kjer po navedbah predsednice Lare Romih upajo, da bo učni načrt zanj sodoben in bo zajemal širok nabor osnovnega znanja.

Ob predlogu opisnega ocenjevanja v 3. razredu pozivi k širši razpravi

Tako Štefanc kot Božič pa sta zadržana do predloga o ponovni uvedbi opisnega ocenjevanja v 3. razredu, kakršno je v veljavi v 1. in 2. razredu. "Vračamo se k rešitvi, ki smo jo pred več kot desetletjem že poznali, ukinili pa smo jo zato, ker smo z analizo med drugim ugotavljali, da je prehod na številčno ocenjevanje neustrezen in da zlasti starši v opisni oceni niso prepoznali ustrezne informativne vrednosti," je opozoril Štefanc. Naklonjen je kombinaciji opisnega in številčnega ocenjevanja v 3. razredu, s čimer bi zagotovili mehkejši prehod. To smo "že poznali v 4. razredu devetletke, dokler je nismo kmalu po njeni uvedbi prav tako ukinili", je spomnil.

Božič je ob tem pozval k širši strokovni in javni razpravi o ocenjevanju v šoli ter k prenosu dobrih praks iz tujine, kjer se spremlja predvsem otrokov napredek. "Mi smo zelo orientirani na ocene, a ocena ni vse, ocena odraža samo znanje neke vsebine v nekem trenutku," je poudaril. Če bodo imele ocene še vedno tak pomen, bo po njegovem mnenju v 4. razredu ob prehodu na številčne ocene še večji šok. "Iz opisnih ocen namreč starš včasih težko razbere, kakšno je znanje otroka, ga pa v svoji glavi poskuša umestiti v številčno oceno, ker smo pač vsi navajeni teh ocen," je pojasnil.

V združenju pa so po Božičevih besedah zelo veseli, da se je ministrstvo konkretno lotilo področja vzgojnega delovanja in varnosti, kjer da imajo na šolah precej težav. Po predlogu se med drugim ukinja vzgojni načrt kot samostojni dokument, čemur za razliko od združenja ravnateljev nasprotujejo v zvezi aktivov staršev.

V zvezi medtem podpirajo urejanje dolžnosti obiskovanja pouka za učence in starše. V noveli je podrobneje opredeljen postopek opravičevanja odsotnosti učencev in določeni so ukrepi v primeru ponavljajočih ali daljših neopravičenih izostankov.

Romih in Božič sta pozdravila tudi podaljšanje veljavnosti vzgojnih opominov na 12 mesecev, kar pomeni, da se upoštevajo tudi v naslednjem šolskem letu, ne le do konca aktualnega. Božič podpira tudi možnost, da se ob hujši kršitvi učencu izreče opomin brez predhodnega vzgojnega delovanja, in da lahko v primeru, če učenec ogroža svojo varnost ali varnost drugih, zanj zagotovijo drugačne oblike vzgojno-izobraževalnega dela zunaj razreda, iz katerega učitelj doslej učenca ni smel umakniti.

Po mnenju Štefanca pa je ta določba v predlogu novele preveč ohlapna in bi moral zakon bolj natančno določiti, v katerih primerih in za koliko časa je ta ukrep mogoč.

Predlagane omejitve uporabe elektronskih naprav v splošnem uživajo podporo

Štefanc je sicer podprl predlagane rešitve, ki omejujejo uporabo elektronskih naprav ter šolam omogočajo pregled osebnih predmetov učenca in zaseg tistih, ki so v nasprotju s šolskimi pravili in lahko pomenijo ogrožanje varnosti. "Nekatere določbe pa gredo po moji presoji predaleč: za prešolanje učenca ni več potrebno soglasje staršev, zato tudi ni več regulirano, kako poteka postopek," je opozoril Štefanc.

Božič priznava, da to šolam olajšuje delo. Opozoril pa je, da je v primeru prešolanja učenca včasih težko najti šolo, ki bi ga sprejela. Zato predlaga, da se poišče rešitev v primeru, če ni mogoče dobiti soglasja druge šole za sprejem učenca, lahko bi denimo šolo določilo ministrstvo.

Pozdravil je tudi določbe glede pregledovanja osebnih predmetov in omejitve elektronskih naprav. Slednje sicer že sedaj v veliki meri na šolah veljajo, a se z zakonsko določbo daje "jasno in glasno sporočilo staršem, da pretirana raba telefonov ni v redu", je dejal. Te določbe podpirajo tudi v zvezi aktivov svetov staršev.

Štefancu pa se zdi nesorazmerno in nesprejemljivo, da se z novelo staršem nalaga odgovornost za učenčevo spoštovanje omejitve uporabe elektronskih naprav v šoli. "Starši ne morejo biti odgovorni za to, če šola sama ne more zagotoviti spoštovanja te omejitve," je pojasnil. Nesorazmerna se mu zdi tudi predlagana določba, "da se za vsak prekršek, tudi če npr. pri učencu učitelj odkrije elektronske cigarete, obvešča policijo".

V Skupnosti občin Slovenije pa so zadovoljni, ker je ministrstvo namesto sprva napovedanega znižanja meje oddaljenosti od šole, pri kateri so učenci upravičeni do brezplačnega prevoza, v predlogu ohranilo štirikilometrsko mejo. Predlagajo pa, da se določbe o prevozu otrok s posebnimi potrebami prilagodijo realnim potrebam, odgovornosti in zmožnosti lokalnih skupnosti.

Javna razprava o predlogu novele se je iztekla v petek. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so do srede prejeli 122 pripomb na predlog, ki jih bodo preučili. Obravnava novele je na vladi predvidena v maju.