STA novice / Poslanci zavrnili predlog za začetek postopka sprememb ustave glede sprememb volilnega sistema

Predlog sprememb volilnega sistema, ki je sledil lanskemu junijskemu posvetovalnemu referendumu o uveljavitvi preferenčnega glasu na volitvah v DZ, so poslanci Svobode v parlamentarni postopek vložili januarja.

Pri tem so sledili predlogu opozicijske NSi, na poslanske glasove katere so računali za dosego dvotretjinske večine, potrebne za uveljavitev teh sprememb. Predlog je med drugim predvideval ukinitev volilnih okrajev in uvedbo 18 volilnih enot ter povečanje števila poslancev z 90 na 92. Slednje bi zahtevalo tudi spremembo ustave, temu pa bi sledilo še spreminjanje zakona o volitvah v DZ.

V Svobodi so izpostavili, da je za uvedbo preferenčnega glasu na lanskem referendumu glasovalo 70 odstotkov tistih, ki so glasovali. Za začetek sprememb ustave potrebna dvotretjinska večina, zato je jeziček na tehtnici NSi, ki se je po besedah poslanke Svobode Janje Sluga odločila, "da ne bo podprla lastnih predlaganih rešitev". Ob tem je poudarila, da je v letu dni še dovolj časa, da se spremenita tako ustava kot zakon, možen pa je tudi dogovor, da se spremembe prvič uporabi za volitve leta 2030.

Poslanec NSi Jožef Horvat je izpostavil, da ni pomembna samo vsebina predloga, ampak tudi časovnica, saj da se volilnega sistema ne spreminja leto dni pred volitvami. Delovanje volilnega sistema je za povprečnega volivca "zelo zapleteno vprašanje". Tudi če bi implementacijo sprememb zamaknili, bi po mnenju NSi prišlo do zmede. Ob tem je poudaril, da so v NSi te spremembe predlagali že septembra 2022, zdaj pa se je za spremembe "iztekel čas".

Poslanec SDS Danijel Krivec je pritrdil stališču NSi, da se leto dni pred volitvami volilne zakonodaje ne spreminja, "zato je takšen predlog povsem neresen". Pri sklicevanju na izid "neobveznega posvetovalnega referenduma" je opozoril, da je ta volivce spraševal le o uvedbi preferenčnega glasu, ne pa tudi o povečanju števila poslancev, ukinitvi volilnih okrajev in povečanju volilnih enot. Ob tem pa spomnil, da so se volivci leta 1996 na zakonodajnem referendumu izrekli za dvokrožni večinski sistem, pa njihova volja še vedno ni uresničena.

Predlog za začetek sprememb so podprli v SD, saj obstoječi sistem potrebuje spremembe. Menijo sicer, da je možno referendumsko voljo o uvedbi preferenčnega glasu uveljaviti tudi brez sprememb ustave, je dejala poslanka SD Meira Hot.

Prav tako so predlog podprli v Levici, saj s tem spoštujejo voljo ljudi, ki jih kot poslanke in poslanci tudi zastopajo, je dejal vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar pa je predvsem glede na stališče Svobode ugotavljal, "da je ta predlog namenjen obračunavanju med strankami". A tudi argument na drugi strani, da se leto dni pred volitvami volilne zakonodaje ne spreminja, po njegovem mnenju ne zdrži. A spremembo volilnega sistema po njegovem mnenju vseeno potrebujemo, saj je trenutni sistem "spaček", zato so predlog nepovezani poslanci podprli.

Za začetek postopka sprememb ustave je potrebna dvotretjinska večina navzočih poslancev. Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je sicer pred glasovanjem zahteval odmor za posvetovanje v poslanski skupini, postopka za začetek sprememb pa nato niso podprli.

Prav tako so proti začetku postopka sprememb ustave glasovali v SDS in nepovezani poslanec Dejan Kaloh.

Za so glasovali v koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda, SD in štirje poslanci Levice, poslanska skupina nepovezanih poslancev in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek.

Poslanec Levice Miha Kordiš je bil vzdržan.