STA novice / Večina predlaganih sprememb ustave bržkone brez možnosti za uspeh (tema)

Predlog za začetek postopka spremembe ustave lahko predsedniku DZ predloži 20 poslancev, vlada ali najmanj 30.000 volivcev. Predlog s posamezno vsebino lahko DZ obravnava zgolj enkrat v mandatu.

Za spremembo ustave je potrebna dvotretjinska večina DZ oziroma 60 glasov poslancev, predlog sprememb pa mora na poti do končne potrditve in uveljavitve uspešno prestati več korakov v parlamentarnem postopku.

V aktualnem sklicu DZ je bilo v parlamentarni postopek vloženih več predlogov za spremembo ustave, in sicer je koalicija vložila predlog za prenos imenovanja sodnikov z DZ na predsednika republike, vlada pa predlog, ki bi ustavnemu sodišču prinesel diskrecijsko pravico pri izbiri zadev. Nedavno je vlada vložila še predlog spremembe pravil objave pravnih aktov.

Svoboda, SD in NSi so vložile predlog za spremembe pri imenovanju vlade, ki bi jo na predlog premierja imenoval predsednik republike in ne več DZ. Poslanci Svobode pa so samostojno vložili še predlog sprememb volilnega sistema, ki bi povečal število poslancev z 90 na 92 in posledično omogočil ukinitev volilnih okrajev, uvedbo 18 volilnih enot in preferenčnega glasu na volitvah v DZ.

S podpisi volivcev pa je v parlamentarni postopek romal še predlog za vpis uporabe gotovine v ustavo.

Trije predlogi tik pred neuspehom

Predlog za začetek postopka za spremembo ustave skladno s poslovnikom DZ najprej obravnava ustavna komisija DZ, ki odloča o začetku postopka. Takšno odločitev sprejme z dvotretjinsko večino navzočih članov na seji. Pri delu lahko članom komisije svetuje tudi strokovna skupina, ki pripravi mnenje o predlaganih spremembah.

Predlogi sprememb glede imenovanja vlade, dela ustavnega sodišča ter volilnega sistema so že ostali brez zadostne podpore na ustavni komisiji. Skladno s poslovnikom jih čaka še obravnava na plenarni seji, spremembe pri imenovanju vlade bodo pred poslanci na plenarni seji že danes. Zadostno število glasov za začetek postopka je sicer za vse tri predloge malo verjetno.

Vladna koalicija je namreč pri predlogih, kjer je pobudnica, dvotretjinsko podporo ob velikem razkoraku v pogledih s SDS iskala v sodelovanju z opozicijsko NSi, ki se je ob začetku mandata sama zavzela za še več sprememb ustave. A je najmanjša opozicijska stranka v zadnjih mesecih lanskega leta sprejela stališče, da so časi za ustavne spremembe v tem mandatu minili ter odtlej ne zagotavlja več podpore nobeni izmed predlaganih sprememb, tudi tistih, kjer so sami nastopili kot (so)pobudniki.

Najdlje predlagane spremembe imenovanja sodnikov, a tudi te na mrtvi točki

Potrebno dvotretjinsko podporo navzočih članov na komisiji in tako zeleno luč za nadaljnje korake pa sta dobila predlog sprememb ustave glede imenovanja sodnikov in predlog za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo. Prvega so na seji komisije marca 2023 podprli poslanci Svobode, SD, Levice in NSi, drugi pa je v začetku letošnjega leta prejel soglasno podporo prisotnih na seji.

Če predlog za začetek postopka sprememb ustave prejme zadostno večino na ustavni komisiji, poslovnik DZ določa, da člani komisije opravijo razpravo najprej o osnutku ustavnega zakona in z dvotretjinsko večino navzočih članov sprejmejo stališča o njem ter pripravijo poročilo za sejo DZ.

V primeru sprememb pri imenovanju sodnikov je komisija to že storila, glede vpisa pravice do uporabe gotovine pa jih ta razprava še čaka.

Zatem se predlog sprememb ustave prvič preseli na plenarno sejo DZ. Ta v primeru, da sprejme sklep za začetek postopka ustave, opravi razpravo o osnutku ustavnega zakona in stališčih ustavne komisije o njem. DZ obenem sprejme stališča, ki jih mora nato ustavna komisija načeloma upoštevati pri pripravi predloga ustavnega zakona.

Na plenarni seji so poslanci oktobra 2023 z 61 glasovi za in 25 glasovi proti sprejeli sklep o začetku postopka za spremembo ustave, ki pristojnost imenovanja sodnikov z DZ prenaša na predsednika republike in spreminja sestavo Sodnega sveta. Potrdili so tudi osnutek ustavnega zakona in stališče ustavne komisije o njem.

Skladno s poslovnikom se je tako točka preselila nazaj na ustavno komisijo, ki pa ni potrdila predloga ustavnega zakona. Decembra 2023 je namreč z dvotretjinsko večino glasov vseh svojih članov, ki je potrebna v fazi predloga, podprla prvi razdelek predloga ustavnega zakona, ki vsebuje besedilo spremembe ustave, medtem ko drugi razdelek, ki vsebuje določbe o izvedbi sprememb, na seji februarja letos ni dobil zadostne podpore.

Predsednik komisije Jožef Horvat (NSi) je na tej točki sejo prekinil in pojasnil, da bodo o teh spremembah sledila še morebitna posvetovanja s predstavniki poslanskih skupin, saj je situacija, v kateri je zgolj eden od razdelkov predloga ustavnega zakona dobil zadostno podporo, specifična. Postopek spreminjanja ustavnega zakona glede sodnikov, ki je sicer prišel najdlje od vseh, pa je tako za zdaj ustavljen.

Najnovejši predlog ustavnih sprememb še čaka na začetek obravnave

Na začetek obravnave na ustavni komisiji pa čaka še vladni predlog spremembe 154. člena ustave, ki jasneje določa nabor pravnih aktov, ki morajo biti objavljeni v uradnem listu.

Vzporedno z ustavno spremembo načrtujejo tudi sprejetje novega sistemskega zakona o uradnem listu in objavljanju uradnih publikacij Slovenije. Predvideno je, da uradni list ne bo več zbirka predpisov in drugih aktov s kazalom, temveč se bo vsak predpis ali drugi akt objavil posamično kot verodostojni uradni list na spletišču Pravno-informacijski sistem RS, ki je že zdaj informacijski sistem izdajatelja uradnega lista.