STA novice / Bruselj potrdil uvedbo dodatnih carin na uvoz električnih vozil, izdelanih na Kitajskem

Za ameriško podjetje Tesla bo dodatna carina znašala 7,8-odstotka, za kitajska podjetja BYD, Geely in SAIC pa 17, 18,8 in 35,3 odstotka, je razvidno iz danes sprejete uredbe Evropske komisije.

Dodatna 35,3-odstotna carina bo veljala tudi za vse druge proizvajalce električnih vozil na Kitajskem, ki niso sodelovali s preiskavo komisije. Za podjetja, ki so sodelovala, pa uredba predvideva 20,7-odstotno dodatno carino.

Za uvedbo dodatnih carin se je Bruselj odločil na podlagi konec lanskega leta sprožene preiskave, v kateri so ugotovili, da proizvajalci električnih vozil na Kitajskem uživajo koristi nepoštenih državnih subvencij. Zato so v začetku julija začasno uvedli dodatne carine, zdaj pa jih bodo dokončno za obdobje petih let.

Uredba bo v uradnem listu EU objavljena v sredo, kar pomeni, da bodo dodatne carine dokončno uvedene dan kasneje, ko jih bodo tudi začeli pobirati. Če se bodo s posameznimi podjetji v prihodnje dogovorili o t. i. cenovnih zavezah, s katerimi bi podjetja zvišala cene svojih proizvodov in nadzorovala obseg izvoza v EU, zanje evropska uredba o carinah ne bo več veljala.

Komisija je odločitev o dokončni uvedbi dodatnih carin sprejela, potem ko v začetku meseca njenega predloga ni niti podprla niti zavrnila kvalificirana večina držav članic. To je 15 članic, v katerih živi najmanj 65 odstotkov vsega prebivalstva EU. 10 članic je glasovalo za, 12 se jih je glasovanja vzdržalo, pet pa jih je bilo proti. Proti sta med drugim glasovali Nemčija in Slovenija.

Gospodarski minister Matjaž Han je nekaj dni po glasovanju pojasnil, da tega niso storili zaradi Kitajske ampak zaradi Slovenije. "Po posvetovanjih z industrijo in našimi največjimi partnerji smo odločno naredili tisto, kar je po mojem mnenju trenutno edino pravilno," je dejal ob robu srečanja predstavnikov slovenske in kitajske avtomobilske industrije.

Kitajska je sicer že avgusta zaradi uvedbe začasnih carin sprožila postopek pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Na kitajskem ministrstvu za trgovino so tedaj poudarili, da odločitev EU nima pravne podlage, krši pravila WTO in spodkopava globalno sodelovanje pri naslavljanju podnebnih sprememb. Poleg tega so uvedli tudi več trgovinskih ukrepov na področju uvoza iz unije.