STA novice / Ob obisku Škete na EPPO zaskrbljeni zaradi predlaganih sprememb kazenskega zakonika

Kövesijeva je Šketo v Luxembourg povabila, da bi se bolje seznanila z operativnimi aktivnostmi EPPO in podporo evropskima delegiranima tožilcema. "Obisk je potekal v luči izjemno skrb vzbujajočega poročanja medijev o spremembah, ki bi lahko vplivale na učinkovito delovanje EPPO v Sloveniji," so sporočili z evropskega tožilstva.

Šketa, Kövesijeva in njena namestnika so govorili o morebitnih posledicah predlagane novele kazenskega zakonika glede zastaralnih rokov, ki jo trenutno obravnava slovenski parlament.

"Če bi bila novela sprejeta v predlagani obliki, bi tožilci pri veliki večini kaznivih dejanj pod pristojnostjo EPPO imeli drastično manj časa za preiskave in ne bi mogli ustrezno obravnavati vseh primerov. Številni primeri, ki so v teku, pa bi morali biti takoj dokončno zaključeni," so zapisali v Luxembourgu.

Evropska glavna tožilka je z zaskrbljenostjo ugotovila, da bi takšna dopolnitev zakonika vplivala tudi na preiskave in pregon, sprožene v drugih državah članicah, ki sodelujejo v EPPO.

"Evropska glavna tožilka je sklenila, da trenutni razvoj dogodkov priča o jasnem in vztrajnem namenu oviranja učinkovitega kazenskega pregona primerov goljufij v Sloveniji, vključno z davčnimi prevarami, izogibanjem davkom in korupcijo," so še navedli na EPPO.

V zvezi s tem se je na podlagi uredbe o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava obrnila tudi že na Evropsko komisijo.

Predlog dopolnitve, ki ga je v DZ vložila SNS, nedavno pa je dobil tudi zeleno luč odbora za pravosodje, skrajšuje zastaralne roke v zadevah gospodarske kriminalitete. Predvideva, da kazenski pregon ne bi bil več dovoljen po poteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred pričetkom kazenskega postopka.

Prav tako kazenski pregon ne bi bil več dovoljen v primeru, če je državni tožilec vložil zahtevo za preiskavo po zakonu o kazenskem pregonu ali neposredno obtožnico in je od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja preteklo deset let. Spremembe bi uporabljali tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo dopolnitve zakona.

Nasprotovanje predlaganim spremembam so med drugim izrazili na vrhovnem državnem tožilstvu.

V SD, LMŠ, Levici in SAB so ta teden zahtevali umik predloga dopolnitve kazenskega zakonika z dnevnega reda redne seje DZ, ki se bo začela v ponedeljek. Da predlaganih sprememb zakonika ne podpirajo, so sicer sporočili tudi iz poslanskih skupin DeSUS, Konkretno in NSi.