STA novice / Za potrditev zakona o debirokratizaciji bo potrebna dvotretjinska večina
petek, 17.9.2021
Ljubljana, 17. septembra (STA) - Državni zbor bo na redni seji, ki se bo začela v ponedeljek, opravil tudi prvo branje vladnega predloga zakona o debirokratizaciji. Ker je med zakoni, v katere posega predlog, tudi takšen, ki je bil sprejet z dvotretjinsko večino, bo tudi za potrditev zakona o debirokratizaciji potrebna takšna večina poslanskih glasov.
Kolegij predsednika DZ je na današnji seji določil časovni potek rednega zasedanja, ki se bo začelo v ponedeljek. V sredo bo na sporedu tudi prva obravnava vladnega predloga zakona o debirokratizaciji, ki posega v 20 veljavnih zakonov in jih več kot 200 razveljavlja. Med njimi je tudi zakon o načinu glasovanja in ugotavljanju izida glasovanja na referendumu o volilnem sistemu iz leta 1996. Ker je bil zakon takrat sprejet z dvotretjinsko večino, je po opozorilu predsednika DZ Igorja Zorčiča tudi za njegovo razveljavitev potrebna enaka večina. To pomeni, da bo morala za potrditev zakona o debirokratizaciji glasovati dvotretjinska večina poslancev.
Takšni razlagi so oporekali v vladi in koalicijskih poslanskih skupinah. Državna sekretarka za debirokratizacijo v kabinetu predsednika vlade Katja Triller Vrtovec je opozorila, da je šlo za enkraten zakon, ki je že "konzumiran" in že več kot desetletje ne ureja ničesar več. Ker po njenih besedah ne posega v nikogaršnji pravni interes, je predlagala, da se zakon o debirokratizaciji sprejema z navadno večino.
A je po mnenju zakonodajno-pravne službe (ZPS) DZ Zorčičeva ugotovitev ustavnopravno pravilna. Kot je dejala vodja službe Nataša Voršič, potrebna večina za sprejem zakonov ni banalno pravno vprašanje, ampak eno najpomembnejših vprašanj zakonodajnega postopka. Tako je za razveljavitev zakona potrebna enaka večina kot za njegov sprejem, saj ustava ne razlikuje med tehničnimi in drugimi zakoni, pač pa za vse velja enaka večina.
Argumenti zakonodajno-pravne službe pa niso prepričali koalicijskih poslancev. Tudi oni so opozarjali, da zakon iz leta 1996 ni več v uporabi in znotraj pravnega red nima več nobenega učinka, zahteva po dvotretjinski večini pa je zanje dokaz, kako zbirokratizirana je država. V opoziciji so medtem zagovarjali stališče ZPS, vladi pa očitali, da je predlog pripravila "šlampasto" in brez premisleka ter se na ta način sama "ustrelila v koleno".
Poslanko SDS Alenko Jeraj je ob tem zanimalo, ali lahko predlog dopolnijo in iz njega izločijo zakon iz leta 1996, da bi ga lahko sprejemali z navadno večino. Vodja poslancev SD Matjaž Han je ob tem pripomnil, da koaliciji ne bi uspelo zbrati zadostne večine niti za sprejem takšnega dopolnila, zato je za vlado edina možnost, da zakon umakne in ga vloži na novo.
Sicer pa bo prihodnji teden zakon šele v prvem branju, v katerem pa vlaganje dopolnil ni mogoče, pač pa DZ zgolj glasuje, ali je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo.
Zadnje novice
-
Mol vložil zahtevo za ustavno presojo in začasno zadržanje novele zakona o prikritih vojnih grobiščih (dopolnjeno)
23.9.2026 -
Inšpekcija po novem preverja tudi kratkoročno oddajanje oskrbovanih stanovanj
23.9.2026 -
Predlog zakona Levice o kavcijskem sistemu sklenil pot v DZ
23.9.2026 -
Predlog novele zakona o SDH končal zakonodajno pot
23.9.2026 -
Noveli zakonov o volitvah v DZ in o DS končali zakonodajno pot
23.9.2026 -
Mol vložil zahtevo za ustavno presojo in začasno zadržanje novele zakona o prikritih vojnih grobiščih
23.9.2026 -
Pravna mreža: Ustavnopravne varovalke v zakonu o parlamentarni preiskavi ostajajo v veljavi
23.9.2026 -
Predloga zakona o javnem dopolnilnem izvajanju zdravstvenih storitev ni pozdravila nobena poslanska skupina
23.9.2026 -
Koalicija brez Demokratov podpira predlog Resnice za prepoved določenih simbolov na poslopjih javnih institucij
23.9.2026 -
Evropska komisija bo Madžarski sprostila 4,2 milijarde evrov
23.9.2026 -
V okviru digitalizacije pravosodja vzpostavili ali nadgradili 11 pravosodnih sistemov
23.9.2026 -
Avšič Bogovič ostaja podpredsednica DZ
22.9.2026