Navigacija
Portal TFL

STA novice / Koalicijska pogodba: Učinkovito varovanje meje in naborništvo (tema) (II)

četrtek, 27.2.2020

Ljubljana, 27. februarja (STA) - Koalicijske partnerice SDS, SMC, NSi in DeSUS so v koalicijsko pogodbo, ki so jo podpisale v torek, na varnostnem področju med drugim napovedale učinkovito varovanje meja in ureditev razmer v policiji. Slabo kadrovsko sliko vojske pa bi reševali s ponovno uvedbo naborniškega sistema. Občine pa si lahko obetajo občutno zvišanje povprečnine.

Občinam več denarja

Občine lahko pričakujejo zvišanje povprečnine, za kar sta si lani jeseni ob sprejemanju proračunskih dokumentov prizadevali predvsem SDS in NSi. Za letos je predviden približno šest odstotkov višji znesek od zdaj veljavnega, leta 2021 bo zvišanje še nekoliko višje. Ali drugače: v skladu s predlogom bi se za proračunsko leto 2020 dvignile s 589,11 na 623,96 evra za leto 2021 pa s 588,30 na 628,20 evra na prebivalca. Tudi sicer napovedujejo krepitev avtonomije občin.

Vrsta ukrepov je v dokumentu zapisanih tudi na področju kmetijstva, med njimi učinkovito izvajanje kmetijske politike, uvedba spodbud za ohranjanje družinskih kmetij ter zagotavljanje in ohranjanje zadostnih kmetijskih obdelovalnih površin za primarno pridelavo hrane. Koalicija namerava sprejeti tudi sveženj zakonov o zemljiški politiki ter celovito prenoviti zadružni sistem in delovanje sklada kmetijskih zemljišč.

Prenova plačnega sistema v javnem sektorju

Koalicijske partnerice nameravajo prenoviti plačni sistem v javnem sektorju, spopasti se namreč nameravajo z uvedbo variabilnega dela plače z namenom, da bi se lahko stimuliralo nadpovprečno produktivne. Ideja ni nova, a pogajanja s sindikati javnega sektorja o sistemskih rešitvah že leta potekajo zelo počasi.

Prav tako želijo vzpostaviti centralno kadrovsko bazo vseh zaposlenih v javni upravi z opisom del in nalog ter centralno bazo vseh delovno-materialnih sredstev in nepremičnin v državni lasti. Obeta pa se tudi reorganizacija in racionalizacija organov, zavodov in služb ter oblikovanje lokalnih t. i. one stop shop.

Učinkovito varovanje meje in ureditev razmer v policiji

Nekateri mediji so postali pozorni tudi na napoved o "ureditvi razmer v policiji", še posebej po zadnjem sporu med poslancem SDS Žanom Mahničem in generalno direktorico policije Tatjano Bobnar. Odnosi med njima so se zaostrili po nadzoru skupine komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) na policiji, ko je Mahnič Bobnarjevi najprej dejal, da naj misli na svojo prihodnost, pozneje pa jo pozval k odstopu, ker da laže. Bobnarjeva pa je napovedala, da bo podala prijavo zoper Mahniča zaradi posega v njeno dobro ime.

Vodenje ministrstva za notranje zadeve bo sicer, kot kaže, pripadlo ravno SDS, te dni se v medijih neuradno omenja kot možnega kandidata za ministra za notranje zadeve Zvonka Černača, ki je tudi sodeloval v omenjeni skupini Knovsa. Portal Necenzurirano.si pa je spomnil tudi na zadnji volilni program SDS, kjer da lahko preberemo, da "se kriminalistični del policije ob prehodu z nekdanjega totalitarnega režima v demokratično družbo ni v celoti očistil številnih ideološko zaslepljenih policistov". V koalicijski pogodbi sicer napovedujejo še urejanje statusa, popolnjenosti in delovanja policije.

V pravosodju imajo v načrtu uveljavitev javnega odločanja v sodnih senatih z možnostjo pisanja ločenih mnenj. Vzpostavili bi sistem, po katerem bodo višja sodišča dejansko odločala o primerih, ne pa jih vračala v ponovno sojenje na nižjo stopnjo. Načrtujejo prenovo insolvenčne zakonodaje ter spremembo zakona o državnem tožilstvu, da bi se predstojnik tožilstva moral podpisati v primeru zavrženja kazenskih ovadb. Ustanovili bi tudi specializirana sodišča za pregon najtežjih oblik gospodarske kriminalitete in primere velikega oškodovanja javnih sredstev.

Prednostna naloga na področju obrambe je učinkovito varovanje državne meje, kar je v skladu z dosedanjimi stališči SDS, ki se je že od začetka migrantskega vala leta 2015 in ob poznejšem pojavu nezakonitih prehodov meje zavzemala za neprepustnost meja in ostrejšo zakonodajo.

V koalicijsko pogodbo so zapisali tudi nedavno obujen predlog postopne vnovične vzpostavitve naborniškega sistema in šestmesečnega vojaškega roka. Obenem pa so med poudarki še konsolidacija profesionalnega sestava Slovenske vojske, razvijanje zmogljivosti kibernetske obrambe ter krepitev ukrepov za zaščito kritične infrastrukture.

Napovedujejo tudi dosledno spoštovanje azilnega postopka, po potrebi bodo spremenili postopke za pridobivanje začasnega in stalnega prebivališča tujcev ter obvezne integracije.

Krepitev ugleda Slovenije v svetu, odprta vrata tistim slovenskega rodu

Na zunanjepolitičnem področju napovedujejo "krepitev ugleda Slovenije v Evropi in svetu ter povečanje kredibilnosti države v EU in zvezi Nato", pa tudi "krepitev dialoga s sosednjimi državami".

Zlasti v SDS so bili sicer v preteklosti kritični, ker Slovenija ne izpolnjuje zavez do Nata, da bo za obrambo namenila dva odstotka BDP. Prav tako je bilo pogosto slišati kritike, da Slovenija drsi v nepomembnost v EU in tudi sicer v mednarodni skupnosti, da se preveč ukvarja samo z vprašanjem arbitraže s Hrvaško, zanemarja odnose s ključnimi zavezniki, kot so ZDA, preveč pa da neguje odnose z Rusijo. Negodovanja glede slednjega je bil deležen tudi prvak SMC in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek ob obisku s premierjem Marjanom Šarcem v Moskvi lani septembra.

Med zunanjepolitičnimi poudarki pa denimo ni omenjena krepitev odnosov z državami višegrajske četverice (Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska), čeprav so se za to močno zavzemali zlasti v vrstah SDS in NSi. Je pa izpostavljeno nadaljnje podpiranje držav Zahodnega Balkana na njihovi poti v evroatlantske integracije.

Napovedujejo pa tudi zagotovitev sredstev in infrastrukture za nadaljevanje repatriacije Slovencev iz Venezuele in drugih kriznih žarišč ter poenostavitev postopkov pridobitve državljanstva osebam slovenskega porekla. Večina Slovencev iz Venezuele, ki je zaprosila za repatriacijo in jim je bila ta odobrena, je sicer že v Sloveniji. Skupno je Slovenija prejela prošnjo okoli 50 oseb, odločbe pa izdala 29 osebam. Do sredine januarja jih je bilo repatriiranih 21. Po uradnih podatkih sicer v Venezueli, ki jo že več let pretresa gospodarska, politična in družbena kriza, živi 335 slovenskih državljanov oziroma do tisoč ljudi slovenskega rodu.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window