Navigacija
Portal TFL

STA novice / Podpora parlamentarnega odbora dopolnitvam stanovanjskega zakona (dopolnjeno)

torek, 10.9.2019

Ljubljana, 10. septembra (STA) - Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je na današnji seji brez glasu proti podprl predlog dopolnitev stanovanjskega zakona, ki ga je po skrajšanem postopku vložil državni svet. Z njim želi etažnim lastnikom olajšati sprejem odločitev o gradbenih delih in izboljšavah v večstanovanjskih stavbah, kadar gre za odpravo arhitektonskih ovir.

Državni svetnik Bojan Kontič je pojasnil, da zdajšnji stanovanjski zakon za sprejem vseh odločitev etažnih lastnikov o gradbenih delih in izboljšavah v večstanovanjskih stavbah, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, določa soglasje vseh lastnikov. Za izboljšave, ki ne zahtevajo gradbenega dovoljenja, pa zakon določa soglasje lastnikov, ki imajo več kot tri četrtine solastniških deležev.

Predlog dopolnitev stanovanjskega zakona po Kontičevih besedah znižuje zahtevano večino za sprejem tovrstnih odločitev, če gre za gradbene posege za odpravo arhitektonskih ovir. Po rešitvi, ki jo je prvotno predlagal državni svet, bi odločitev za odpravo teh ovir lahko sprejeli etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev v večstanovanjski stavbi.

Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pa je s sprejemom dopolnila, ki ga je v skladu z mnenjem vlade in zakonodajno-pravne službe DZ predlagala SD, zvišal solastniški delež tistih, ki sprejmejo odločitev, s polovice na tri četrtine in s tem v večji meri zaščitil poseg v lastninsko pravico in pravno varstvo etažnih lastnikov.

Odbor je tudi podprl mnenje zakonodajno-pravne službe, da pobuda Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij in Društva za ohranjanje naravne dediščine za oceno ustavnosti zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave ni utemeljena. Prav tako se je seznanil z dvema poročiloma za leto 2018: o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti ter o izvajanju resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa.

Državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Nina Mauhler je navedla, da je lani na slovenskih cestah v prometnih nesrečah umrlo 91 oseb, kar je najmanj, odkar beležimo uradno statistiko, to je od leta 1954. Cilj zmanjšanja števila umrlih, ki ga opredeljuje nacionalni program, je bil tako v celoti dosežen.

Število umrlih v prometnih nesrečah se je v letu 2018 v primerjali z letom prej zmanjšalo za 13 oseb oz. za 12,5 odstotka. Glede na nacionalni program je končni cilj oz. kritična meja števila umrlih, da do konca leta 2022 na cestah ne sme umreti več kot 35 oseb na milijon prebivalcev in da se ne sme hudo telesno poškodovati več kot 230 oseb.

Po besedah Mauhlerjeve gre za zelo ambiciozen in optimističen cilj, ki je težko uresničljiv, vendar mu je treba slediti ter ga skušati doseči. Tako bo med drugim treba zagotoviti več finančnih in kadrovskih virov ter ustvariti primerne pogoje za izvajanje ukrepov resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022.

Državna sekretarka pa je tudi opozorila na pomen sistemskih premikov za izboljšanje prometne varnosti, kot so nadgradnja in intenzivnejše izvajanje prometne vzgoje na vseh ravneh izobraževanja, umestitev zdravja kot integralnega dela prometne varnosti, okrepitev sistemskega upravljanja nevarnih cestnih odsekov in okrepitev področja nadzora.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window