STA novice / Vlada podpira predlog za omejitev zlorab stranske udeležbe v postopkih pridobivanja informacij javnega značaja

Predlog novele so v DZ vložili poslanci SMC, DeSUS in SD na pobudo Društva novinarjev Slovenije, Združenja novinarjev in publicistov, Sindikata novinarjev Slovenije ter Transparency International (TI) Slovenia.

Predlog novele, ki naj bi jo DZ sprejemal po skrajšanem postopku, določa, da je v postopku "z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni". Določa tudi, da v teh primerih vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Po navedbah predlagateljev je takšna sprememba nujna, da se prepreči zlorabo instituta stranske udeležbe. V zadnjem času smo namreč soočeni s sodno prakso sodišč, da je treba v tovrstnih postopkih varovati tudi pravice posameznikov do obveščenosti o obdelavi njihovih podatkov in jih kot stranske udeležence vabiti v postopek, kar pa je postopke podaljševalo in podražilo. Stranski udeleženec lahko namreč za postopek najame odvetnika, ki pa ga mora na koncu, če je s svojo zahtevo za informacijo javnega značaja neuspešen, plačati prosilec, denimo novinar.

Vlada ob načelni podpori predlogu novele sicer izraža pomislek, da je že v obstoječem zakonu pravni položaj posameznika, katerega osebni podatki se razkrivajo, ker so določeni kot javni, "normativno določen in urejen, zato ga v konkretni in posamični upravni zadevi ne more spreminjati, niti nanj vplivati". "V skladu z navedenim zakonska novelacija ne bi bila potrebna. Vendar ob dejstvu, da tako informacijski pooblaščenec kot upravno sodišče neenotno izvršujeta zakonske norme, velja novelo podpreti in tako prispevati k enotni praksi, večji pravni varnosti ter izvrševanju ustavnih jamstev po dostopu do informacij javnega značaja," so zapisali v sporočilu po seji vlade.

Pojasnili so še, da iz predloga izhaja, da naj bi se določbe novele uporabljale, ko je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. "To so na primer podatki o porabi javnih sredstev, ko gre za podatke povezane z delom javnega uslužbenca ali funkcionarja, pa tudi podatke, ki so kot javni določeni v skladu z drugim zakonom. Namen določbe je torej, da kadar organ prve stopnje ugotovi, da ni nobenega dvoma o tem, da so podatki absolutno javni in tudi kateri podatki so to, odloči o razkritju takšnih podatkov brez udeležbe tretjih. V vseh drugih primerih, predvsem tudi v primeru kakršnegakoli dvoma glede prej navedenega, pa bo organ prve stopnje moral ravnati v skladu s splošnimi pravili zakona o upravnem postopku," so dodali.