Pravilnik o projektiranju cest

3896. Pravilnik o projektiranju cest

Na podlagi prve alinee tretjega odstavka 6. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/02, 50/02 – odl. US in 110/02 – ZGO-1) izdaja minister za promet v soglasju z ministrom za notranje zadeve in ministrom za okolje in prostor

P R A V I L N I K
o projektiranju cest

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1)

Ta pravilnik določa tehnične zahteve, pogoje in normative, ki se morajo zaradi zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti gradnje ter vzdrževanja javnih cest in njihovih elementov upoštevati pri izdelovanju projektne in tehnične dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo in vzdrževanje cest.

(2)

Pri projektiranju cest se glede sestava, vsebine in oblike projektne in tehnične dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo in vzdrževanje cest, uporabljajo določbe predpisov o graditvi objektov, ki urejajo izdelovanje projektne in tehnične dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo in vzdrževanje objektov, ter določbe predpisov o javnih cestah, ki urejajo tehnične specifikacije, če ni s tem pravilnikom določeno drugače.

(3)

Ta pravilnik upošteva postopek informiranja v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/34/ES z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. julija 1998, str. 37), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/48/ES z dne 20. julija 1998 o spremembi Direktive 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 217 z dne 5. avgusta 1998, str. 18).

2. člen

(vrste projektne in tehnične dokumentacije)

(1)

Projektna dokumentacija, namenjena za gradnjo cest, se glede na namen uporabe razvršča na naslednje projekte:

1.

idejna cestna zasnova je idejna zasnova po predpisih o graditvi objektov (IDZ), katere namen je izbor najustreznejših variant trase ceste v okviru prostorskega načrtovanja in pridobitev projektnih pogojev pristojnih soglasodajalcev;

2.

idejni cestni projekt je idejni projekt po predpisih o graditvi objektov (IDP), katerega namen je izbor dokončne oziroma najustreznejše variante trase ceste, vključno z izborom najustreznejšega načina njene izvedbe, v primeru državne ceste določitev pristojnih soglasodajalcev in pridobitev njihovih projektnih pogojev v postopku določitve smernic za projektiranje, v primeru nameravanih vzdrževalnih del v javno korist pa tudi podlaga za začetek usklajevanja s prizadetimi lastniki zemljišč ter lastniki in upravljalci zakonito zgrajenih objektov znotraj varovalnega pasu ceste;

3.

glavni cestni projekt je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov (PGD), katerega namen je pridobitev gradbenega dovoljenja, kadar je s predpisi o graditvi objektov določeno, da ga je treba pridobiti pred začetkom del, v primeru nameravanih vzdrževalnih del v javno korist pa tudi uskladitev s prizadetimi lastniki zemljišč ter lastniki in upravljalci zakonito zgrajenih objektov znotraj varovalnega pasu ceste in pridobitev njihovega soglasja;

4.

projekt za cestni razpis je projekt za razpis po predpisih o graditvi objektov (PZR), katerega namen je pridobiti najustreznejšega izvajalca gradnje ceste oziroma vzdrževalnih del v javno korist in ki v primeru oddaje javnega naročila služi tudi kot tehnični del razpisne dokumentacije;

5.

izvedbeni cestni projekt je projekt za izvedbo po predpisih o graditvi objektov (PZI), katerega namen je, da se v primeru, če je bilo potrebno gradbeno dovoljenje, gradnja lahko izvede v skladu s pogoji iz takšnega dovoljenja oziroma da se v primeru, ko gradbeno dovoljenje ni potrebno, dela izvedejo v skladu z namenom vzdrževalnih del v javno korist.

(2)

Tehnična dokumentacija, namenjena za uporabo in vzdrževanje cest, se glede na namen uporabe razvršča na naslednje projekte:

1.

projekt izvedenih cestnih del je projekt izvedenih del po predpisih o graditvi objektov (PID), katerega namen je vpogled v dejansko izvedena dela, in morebitnih sprememb glavnega cestnega projekta oziroma projekta za cestno izvedbo na strokovnem tehničnem pregledu po končanih delih, v primeru, če je bilo potrebno gradbeno dovoljenje, pa tudi ugotovitvi na tehničnem pregledu, ali je zgrajena oziroma rekonstruirana cesta v skladu z gradbenim dovoljenjem, ter pridobitvi uporabnega dovoljenja za takšno cesto;

2.

projekt za cestno vzdrževanje je projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta po predpisih o graditvi objektov (POV), katerega namen je vzdrževati cesto tako, da je v skladu s cestnoprometnimi predpisi mogoče na njej zagotavljati predpisan obseg prometne varnosti, da cesta oziroma cestni objekti na njej ves čas uporabe izpolnjujejo predpisane bistvene zahteve in da je obremenitev okolja na obeh straneh ceste ves čas njene uporabe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja;

3.

projekt za vpis v cestne uradne evidence je projekt za vpis v uradne evidence po predpisih o graditvi objektov (PVE), katerega namen je vpis ceste v zbirko prostorskih podatkov v skladu s predpisi o urejanju prostora ter v zbirko podatkov, namenjenih za dolgoročno zagotavljanje prometne varnosti na cestah ter ekonomičnosti gradenj in obratovanja cest (v nadaljnjem besedilu: banka cestnih podatkov).".

3. člen

(pomen strokovnih izrazov)

(1)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

"cestni jarek" je jarek, ki služi za zbiranje in odvodnjevanje površinske vode s ceste in brežin ob vozišču ter podzemne vode iz cestne drenaže;

2.

"cestni predor" je podzemni gradbeni objekt v trasi ceste, namenjen vodenju prometa pod površino tal, zagotavljanju stabilnosti in trajnosti predorske konstrukcije, ki obsega tudi ureditev in izgradnjo naprav za zagotavljanje varnosti prometa na območju med vhodnim in izhodnim portalom predora;

3.

"cestna os" je prostorska krivulja, sestavljena iz geometrijskih elementov v tlorisu in vzdolžnem prerezu, ki običajno poteka v sredini ali ob robu vozišča;

4.

"cestni odsek" je del ceste, ki se projektira z enako projektno hitrostjo;

5.

"dinamični traktrisi" sta krivulji sledi zavijanja prvega levega in zadnjega desnega kolesa merodajnega motornega vozila in služita za preverjanje ustreznosti priključne krivine v križiščih in priključkih ter za določitev razširitve voznih pasov v krivinah;

6.

"galerija" je objekt ceste, ki je namenjen varovanju pred večjim zemeljskim ali snežnimi plazovi, ki se predvidi v zaseku ceste, je pravokotne ali obokane oblike z odprtinami na nižji strani zaseka;

7.

"geometrijski elementi osi ceste" so prema, krožni lok in prehodnica;

8.

"HCM – Highway Capacity Manual" je ameriški priročnik za dimenzioniranje prometnih površin;

9.

"izvennivojsko križanje" je križanje, ki omogoča križanje prometnih smeri v dveh ali več višinskih nivojih;

10.

"kanalizirano križišče" je križišče, kjer je s pomočjo horizontalne signalizacije in prometnih otokov urejeno vodenje prometa;

11.

"konstrukcijski elementi ceste" so obrabna plast, zgornje vezane plasti in spodnje nevezane plasti, katerih kvaliteta in debelina ustrezata pričakovani prometni obtežbi ceste z upoštevanjem klimatskih in geomehanskih pogojev območja;

12.

"koritnica in mulda" sta elementa zbirnega sistema za kontrolirano odvodnjavanje površinske vode z vozišča in z ukopne brežine ter se priključujeta v cestni jarek ali cestno kanalizacijo;

13.

"malo prometna cesta (MPC)" je regionalna cesta, lokalna cesta ali lokalna pot, ki ima prometno obremenitev do 500 vozil na dan;

14.

"pas za prepletanje" je pas, ki je namenjen za odcepljanje in priključevanje vozil;

15.

"PLDP" je povprečni letni dnevni promet;

16.

"prepustnost ceste" je največje število motornih vozil, ki lahko ob upoštevanju vseh varnostnih kriterijev peljejo skozi določen prečni profil ceste v enoti časa, in je odvisna od stanja ceste, oddaljenosti stranskih ovir, vzponov in padcev, deleža tovornih vozil in preglednosti;

17.

"prečni nagib vozišča" je razmerje med višinsko razliko robov in širino vozišča in je potreben za zmanjšanje bočnega sunka v krivini ter prečno odvodnjevanje površinske vode z vozišča;

18.

"prehitevalni pas" je prometni pas, ki je praviloma namenjen le prehitevanju vozil;

19.

"prometna študija" predstavlja analizo obstoječih prometnih tokov in napoved prometnih tokov;

20.

"prosti profil ceste" je profil, ki ga tvorijo prometni profil, varnostna širina in varnostna višina, vanj ne smejo posegati stalne fizične ovire;

21.

"prometni profil" je profil, ki ga tvorijo prečni prerez merodajnega vozila in prostor, potreben za premikanje vozila ter varnostna širina med vozili;

22.

"prometna obremenitev" pomeni število vozil, ki v določenem časovnem intervalu prevozijo posamezen merski prerez na cesti;

23.

"površine za kolesarje" so: označeni pas za kolesarje ob robu vozišča, višinsko ločena kolesarska steza ob vozišču in kolesarska pot, ki poteka ločeno od ceste;

24.

"premostitveni objekti" so gradbeni objekti za premostitev ovir v prostoru, razvrščeni so po vrsti izvedbe: viadukti, mostovi, nadvozi, podvozi, podhodi, nadhodi in prepusti;

25.

"podporne in oporne konstrukcije" so konstrukcije, ki zagotavljajo stabilnost cestnega telesa ali brežine ob cesti in omogočajo zmanjšanje posega v obcestni prostor;

26.

"pokriti vkop" je cestni objekt v globokih usekih pravokotne ali obokane oblike, ki se predvidi zaradi ohranitve zemljišč, zaščite pred cestnim hrupom ali zaradi prehoda prosto živečih živali;

27.

"stranski ločilni pas" je pas, ki omogoča ločeno vodenje prometa ob vozišču ali fizično odvojitev motornega prometa na vozišču od površin za kolesarje in pešce;

28.

"srednji ločilni pas" je pas, ki omogoča ločeno vodenje prometnih smeri, odvodnjevanje ob notranjem robu vozišča, namestitev prometne signalizacije in opreme ter drogov cestne razsvetljave;

29.

"svetlobni prometni znaki" so semaforji, svetlobno spremenljivi znaki in osvetljeni znaki za urejanje motornega, kolesarskega in peš prometa na križišču, priključku, na označenem prehodu ceste, železniške proge, proge mestnega javnega prevoza, omejitve na cesti, izvoza intervencijskih vozil in podobno;

30.

"tipski prečni profil" je normalni prečni profil, značilen za uporabo na posamezni vrsti ceste;

31.

"udobna vožnja" je vožnja z enakomerno hitrostjo vozila z bočnim in vzdolžnim pospeškom, manjšim od dopustnega;

32.

"vijačenje" je spreminjanje prečnega nagiba vozišča;

33.

"vozni pas" je osnovni prometni pas, namenjen vožnji vozil;

34.

"vozišče" je del cestišča, ki ga sestavljajo en ali več voznih pasov in posebni pasovi;

35.

"voziščna konstrukcija" je utrjena površina za motorni in ostali cestni promet, ki je sestavljena iz ene ali več nosilnih in obrabne plasti;

36.

"zaustavna dolžina" je najkrajša povprečna razdalja za varno zaustavitev motornega vozila na mokrem in čistem vozišču.

(2)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo javne ceste in zagotavljanje varnosti cestnega prometa, ter predpisi s področja urejanja prostora, graditve objektov, gradbenih proizvodov in opravljanja geodetske dejavnosti.

II. OSNOVE ZA PROJEKTIRANJE CEST

4. člen

(prometnotehnični pogoji)

(1)

Pri projektiranju ceste in cestnih objektov se upoštevajo sodobni postopki tehnologije projektiranja, gradnje in vzdrževanja, da je projektna rešitev racionalna ter prilagojena ureditvi okolja in prostora.

(2)

Geometrijski in konstrukcijski elementi cest morajo omogočati varno uporabo cest in so določeni s prometno funkcijo in vrsto ceste.

(3)

Geometrijski in konstrukcijski elementi se določajo na osnovi prometne funkcije, vrste ceste, kategorije terena in prometnih obremenitev.

(4)

Pri projektiranju je treba upoštevati tudi zahtevnost terena, strukturno urejenost prostora, geotehnične in hidrotehnične pogoje ceste ter ostale posebne pogoje območja (veter, sneg, zaščita naravnega ali bivalnega okolja).

5. člen

(variante projektnih rešitev)

(1)

Za potek nove ceste ali rekonstrukcije obstoječe je treba izdelati vsaj dve varianti na nivoju idejne zasnove ali idejnega projekta.

(2)

V prometni študiji je treba prikazati prometno učinkovitost posamezne variantne rešitve.

(3)

Za posamezno variantno rešitev je treba po postavkah popisa del izdelati predračun gradbenih in investicijskih stroškov z natančnostjo ± 30%.

(4)

Načrtovane variante se medsebojno primerjajo po gradbenotehničnih, prometnoekonomskih, okoljskih parametrih, prostorskih in prometnovarnostnih pogojih.

III. PROMETNOTEHNIČNA RAZVRSTITEV CEST

6. člen

(prometna funkcija)

(1)

Po prometnotehnični razvrstitvi so ceste razvrščene glede na prometno funkcijo v daljinske ceste (DC), povezovalne ceste (PC), zbirne ceste (ZC) in dostopne ceste (DP).

(2)

Daljinska cesta (DC) se navezuje na ostale daljinske ceste v državi in v tujini ter medsebojno povezuje regionalna središča z višjim prometnim nivojem uslug, priključevanja ali križanja z ostalimi cestami ali z železniško progo so izvennivojska.

(3)

Povezovalna cesta (PC) se navezuje na daljinsko cesto (DC) ter medsebojno povezuje regionalna središča z naselji in mestnimi predeli.

(4)

Zbirna cesta (ZC) povezuje povezovalne ceste (PC) z občinskim središči, manjša naselja ali mestne četrti in zagotavlja povezave z dostopnimi cestami.

(5)

Dostopna cesta (DP) povezuje manjša naselja in primestna naselja z občinskimi ali mestnim središči in zagotavlja povezave z zbirnimi cestami (ZC).

(6)

Prometno funkcijo ceste lahko zagotavljajo posamezne vrste ceste, kot je določeno v naslednji preglednici:

(7)

Prometna funkcija cest v naseljih se določi glede na zasnovo naselja, določeno v prostorskih aktih.

7. člen

(vrste cest)

(1)

Avtocesta cesta (AC) je namenjena prometu motornih vozil z najvišjo stopnjo varnosti in udobja, ima izvennivojska križanja z drugimi prometnicami in ima štiri- ali večpasovni smerno ločeni vozišči s srednjim ločilnim pasom in obojestranski odstavni pas.

(2)

Hitra cesta (HC) je namenjena prometu motornih vozil z visoko stopnjo varnosti in udobja pri vožnji z večjo hitrostjo, ima izvennivojska križanja z drugimi prometnicami, ima dvopasovno smerno vozišče s srednjim ločilnim pasom in odstavnim pasom, ki se lahko zaradi strukture prometa in niveletnega poteka ceste nadomesti z odstavnimi nišami.

(3)

Glavna cesta (GC) je namenjena za vse vrste cestnega prometa, ima dvo- ali večpasovno vozišče z nivojskimi ali po potrebi izvennivojskimi križanji z ostalimi prometnicami in izvennivojska križanja z železniško progo.

(4)

Regionalna cesta (RC) je namenjena za vse vrste cestnega prometa, ima dvo- ali večpasovno vozišče z nivojskimi križišči ter izvennivojskimi križanji z železniško progo, če je to upravičeno zaradi varnosti cestnega prometa. Nivojski prehodi preko železniške proge morajo biti zavarovani.

(5)

Lokalna cesta (LC) je namenjena za mešani promet, ima dvo- ali večpasovno vozišče z nivojskimi križišči in izvennivojskimi križanji z železniško progo, če je to upravičeno zaradi varnosti cestnega prometa. Nivojski prehodi preko železniške proge morajo biti zavarovani.

(6)

Javna pot (LP) je namenjena samo za določeno vrsto cestnega prometa, ima en ali dva prometna pasova. Nivojski prehodi preko železniške proge morajo biti zavarovani, če to zahteva varnost cestnega prometa.

(7)

Cesta v naselju ima praviloma enako širino vozišča kot zunaj naselja, ob vozišču pa ima v skladu z urbanistično ureditvijo urejene pločnike, kolesarske steze in dodatne prometne pasove.

IV. PROMET

8. člen

(motorna vozila)

(1)

Za določanje elementov osi ceste v premi in krivini, pri določanju širine voznega pasu, za zaokrožitve lomov nivelete, za zavijalne krivulje v križiščih in za površine za usmerjanje vozil so merodajne dimenzije motornih vozil.

(2)

Privzete projektne dimenzije merodajnih vozil za javne ceste so prikazane v naslednji preglednici:

+--------------------------+----------------------------+--------------------+
|     Merodajna vozila     |      Dimenzije vozila      | Zunanji obračalni |
|                          |            [m]             |    krog (radij)    |
|                          +--------+--------+----------+         [m]        |
|                          |dolžina | širina | višina |                    |
+--------------------------+--------+--------+----------+--------------------+
|osebni avtomobil          | 4,70 | 1,75 |   1,50   |        5,80        |
+--------------------------+--------+--------+----------+--------------------+
|mali osebni avtomobil     | 3,80 | 1,60 |   1,40   |        5,30        |
+--------------------------+--------+--------+----------+--------------------+
|veliki osebni avtomobil   | 5,15 | 1,90 |   1,60   |        6,00        |
+--------------------------+--------+--------+----------+--------------------+
|enoprostorni osebni       | 4,70 |   2,10 |   1,70   |        5,80        |
|avtomobil                 |        |        |          |                    |
+--------------------------+--------+--------+----------+--------------------+
|večnamenski osebni        | 5,00 | 2,10 |   2,30   |        6,20        |
|avtomobil                 |        |        |          |                    |
+--------------------------+--------+--------+----------+--------------------+
|tovorno vozilo            |        |        |          |                    |
+--------------------------+--------+--------+----------+--------------------+
|manjše tovorno vozilo     | 6,00 | 2,10 | 2,30(*2) |        6,20        |
+--------------------------+--------+--------+----------+--------------------+
|dvoosno                   | 8,50 |2,50(*3)| 3,00(*2) |        9,60        |
|triosno                   | 10,00 |2,50(*3)| 3,00(*2) |        9,80        |
+--------------------------+--------+--------+----------+--------------------+
|tovorno s priklopnikom    | 16,00 |2,50(*3)|   4,00   |        12,50       |
|polpriklopnik, vlečno     | 16,50 |2,50(*3)|   4,00   |        12,00       |
|vozilo                    |        |        |          |                    |
+--------------------------+--------+--------+----------+--------------------+
|vozilo za odvoz smeti     |        |        |          |                    |
+--------------------------+--------+--------+----------+--------------------+
|dvoosno                   | 7,70 | 2,50 | 3,30(*2) |                    |
+--------------------------+--------+--------+----------+--------------------+
|triosno                   | 10,50 | 2,50 | 3,30(*2) |                    |
+--------------------------+--------+--------+----------+--------------------+
|gasilsko vozilo           | 6,80 | 2,50 | 2,80(*2) |        9,25        |
+--------------------------+--------+--------+----------+--------------------+
|gasilsko vozilo z         | 12,0 | 2,50 |   3,50   |        10,50       |
|lestvijo                  |        |        |          |                    |
+--------------------------+--------+--------+----------+--------------------+
|avtobus I                 | 11,00 |2,50(*3)|   2,95   |        10,25       |
+--------------------------+--------+--------+----------+--------------------+
|avtobus II                | 11,50 |2,50(*3)|   2,95   |        11,00       |
+--------------------------+--------+--------+----------+--------------------+
|medkrajevni avtobus       | 12,00 |2,50(*3)| 3,10/3,45|        11,40       |
|                          |        |        |   (*4)   |                    |
+--------------------------+--------+--------+----------+--------------------+
|zglobni avtobus           | 18,00 |2,50(*3)|   2,95   |        12,00       |
+--------------------------+--------+--------+----------+--------------------+
|traktor s priklopnikom    | 9,20 | 1,80 |   3,50   |        4,50        |
+--------------------------+--------+--------+----------+--------------------+

(*1) skupaj z voznikom oziroma spremljevalcem 2,0 m,
(*2) višina kabine voznika,
(*3) z zunanjim ogledalom 2,95 m
(*4) dvonadstropni avtobus

(3)

Največja dovoljena skupna masa vozila na motorni pogon ali sklopa vozil je 40 ton, obremenitev vozila ne sme presegati dopustne obtežbe enojne osi 10 ton, dvojne osi 16 ton in trojne osi 24 ton.

9. člen

(kolesarji in pešci)

(1)

Za določitev dimenzij kolesarske površine, ki jih kolesar potrebuje za vožnjo, se upošteva dolžino 2,00 m, širino 0,75 m in višino 2,25 m pri povprečni hitrosti premikanja 12 km/h.

(2)

Za določitev dimenzij peščeve površine se upošteva pri hoji profil širine 0,75 m in višine 2,25 m pri povprečni hitrosti hoje 4,3 km/h.

(3)

Pri dimenzioniranju površin za pešce se dodatno upoštevajo dimenzije za otroški voziček dolžine 1,10 m, širine 0,55 m in višine 1,00 m ter invalidski voziček dolžine 1,50 m, širine 1,20 m in višine 1,50 m.

10. člen

(planska doba)

(1)

Za projektiranje nove ceste, križišča ali priključka se upošteva prometna obremenitev, ki je napovedana za dvajsetletno obdobje po zaključku gradnje.

(2)

Za projektiranje rekonstrukcije, sanacije ali obnove obstoječe ceste se uporabi prometna obremenitev, ki je napovedana za desetletno obdobje po zaključku gradnje projektiranega ukrepa.

(3)

Doba trajanja voziščne konstrukcije z asfaltno ali cementno betonsko krovno plastjo je 20 let, za vozišča za začasno uporabo pa najmanj pet let.

11. člen

(voznik in vozilo)

(1)

Na cesti je treba zagotoviti preglednost, ki omogoči pravočasno zmanjšanje hitrosti in zaustavitev vozila.

(2)

Vidno polje je prostor, ki ga voznik zazna naenkrat, spreminja se glede na hitrost vožnje, pomembno pa je za pravilno oceno voznika o poteku ceste in za opaznost signalizacije.

(3)

Zaustavna razdalja je najkrajša dolžina, na kateri lahko voznik na mokrem in čistem vozišču zaustavi vozilo v pogojih dopustne vrednosti koeficienta drsnega trenja, in je odvisna od reakcijskega časa voznika (2,0 s) pri dopustnem vzdolžnem pojemku 1,5 m/s2.

(4)

Na cesti s projektno hitrostjo do 60 km/h se zaustavna razdalja lahko izračuna za pogoje skrajšane dolžine z upoštevanjem reakcijskega časa 1,5 sekunde in vzdolžnim pojemkom 3,5 m/s2.

12. člen

(prepustnost ceste)

(1)

Nivo uslug (od A do F) predstavlja kvalitativno oceno razmer na cesti in se izračuna po metodi HCM.

(2)

V primeru, da ni na voljo napovedi obremenitev za konične ure, se za izračun nivoja uslug uporabljajo naslednji deleži PLDP:

+-----------------+-----------+
|Funkcija ceste   |Delež PLDP%|
+-----------------+-----------+
|Daljinska cesta |     12    |
+-----------------+-----------+
|Povezovalna cesta|     10    |
+-----------------+-----------+
|Zbirna cesta     |     9     |
+-----------------+-----------+
|Dostopna cesta   |     8     |
+-----------------+-----------+

(3)

Nova cesta ali rekonstrukcija obstoječe ceste se projektira z elementi, ki zagotavljajo na koncu planskega obdobja naslednje nivoje uslug:

+-----------------+----------+
|Funkcija ceste   |Nivo uslug|
+-----------------+----------+
|Daljinska cesta |     D    |
+-----------------+----------+
|Povezovalna cesta|     E    |
+-----------------+----------+
|Zbirna cesta     |     E    |
+-----------------+----------+
|Dostopna cesta   |     E    |
+-----------------+----------+

(4)

Novo križišče ali rekonstrukcija obstoječega križišča se projektira z elementi, ki zagotavljajo na koncu planskega obdobja za vse manevre naslednje nivoje uslug:

+-----------------+----------+
|Funkcija ceste   |Nivo uslug|
+-----------------+----------+
|Daljinska cesta |     D    |
+-----------------+----------+
|Povezovalna cesta|     E    |
+-----------------+----------+
|Zbirna cesta     |     E    |
+-----------------+----------+
|Dostopna cesta   |     E    |
+-----------------+----------+

V. DIMENZIONIRANJE ELEMENTOV CESTE

13. člen

(tehnični elementi)

(1)

Geometrijski in tehnični elementi vseh cest se dimenzionira glede na voznodinamične pogoje, razen za maloprometne ceste, kjer se lahko samo zagotavlja prevoznost.

14. člen

(vozna površina)

(1)

Za dimenzioniranje tehničnih elementov ceste se mora uporabljati empirično določena vrednost koeficienta drsnega trenja.

(2)

Dopustne (maksimalne) vrednosti KDT za izračun elementov so prikazane v naslednji preglednici:

+--------+-+-----------------------------------------------------------------+
|Vrednost| | Vozna hitrost V(i) [km/h] |
+--------+-+-----+-----+-----+-----+-----+-----+-----+-----+-----+-----+-----+
|KDT | | 40 | 50 | 60 | 70 | 80 | 90 | 100 | 110 | 120 | 130 | 140 |
+--------+-+-----+-----+-----+-----+-----+-----+-----+-----+-----+-----+-----+
|f(T max)| | 0,42| 0,37| 0,33| 0,30| 0,26| 0,23| 0,21| 0,19| 0,17| 0,16| 0,15|
+--------+-+-----+-----+-----+-----+-----+-----+-----+-----+-----+-----+-----+
|f(R max)| |0,381|0,345|0,310|0,279|0,250|0,225|0,203|0,187|0,169|0,161|0,151|
+--------+-+-----+-----+-----+-----+-----+-----+-----+-----+-----+-----+-----+

15. člen

(vrsta in zahtevnost terena)

(1)

Glede na topografske značilnosti se razvršča teren v ravninski, gričevnat, hribovit in gorski, kot je določeno v naslednji preglednici:

+-----------------------+-------------+------------+------------+------------+
|Vrsta terena           | Ravninski | Gričevnat | Hribovit |   Gorski   |
+-----------------------+-------------+------------+------------+------------+
|Relativna višinska     |Do 10 m      |Do 70 m     |70-150 m    |Več kot 150 |
|razlika na 1000 m      |             |            |            |m           |
+-----------------------+-------------+------------+------------+------------+
|Padec terena v prečni |Do 1:10      |1:10 – 1:5 |1:5 – 1:2   |Več kot 1:2 |
|smeri                  |             |            |            |            |
+-----------------------+-------------+------------+------------+------------+

(2)

Zahtevnost terena določajo geotehnične in tektonske karakteristike terena in posebni pogoji zaradi hidroloških ali klimatskih pojavov v območju ceste.

16. člen

(projektna hitrost)

(1)

Projektna hitrost se upošteva pri določitvi geometrijskih elementov osi ceste in prečnega profila vozišča. S to hitrostjo je omogočena varna vožnja na mokrem in čistem vozišču.

(2)

Projektna hitrost se določi za posamezno prometno funkcijo ter vrsto ceste in je odvisna od vrste in zahtevnosti terena, kot je razvidno iz naslednje preglednice:

+---------------------------+---------------+----------------+---------------+
| Funkcija in vrsta ceste | Ravninski in | Hribovit teren | Gorski teren |
|                           |gričevnat teren|     (km/h)     |    (km/h)     |
|                           |     (km/h)    |                |               |
+---------------------------+---------------+----------------+---------------+
|Daljinske ceste – DC       |               |                |               |
+---------------------------+---------------+----------------+---------------+
|Avtocesta – AC             |      130      |      100       |      80       |
+---------------------------+---------------+----------------+---------------+
|Hitra cesta – HC           |      120      |      100       |      70       |
+---------------------------+---------------+----------------+---------------+
|Glavna cesta – GC          |      100      |       80       |      60       |
+---------------------------+---------------+----------------+---------------+
|Povezovalne ceste – PC     |               |                |               |
+---------------------------+---------------+----------------+---------------+
|Glavna cesta – GC          |       90      |       70       |      60       |
+---------------------------+---------------+----------------+---------------+
|Regionalna cesta – RC      |       80      |       60       |      50       |
+---------------------------+---------------+----------------+---------------+
|Zbirne ceste – ZC          |               |                |               |
+---------------------------+---------------+----------------+---------------+
|Regionalna cesta – RC      |       70      |       50       |      40       |
+---------------------------+---------------+----------------+---------------+
|Lokalna cesta – LC         |       60      |       50       |      40       |
+---------------------------+---------------+----------------+---------------+
|Dostopne ceste – DP        |               |                |               |
+---------------------------+---------------+----------------+---------------+
|Lokalna cesta – LC         |       50      |       40       | prevoznost   |
+---------------------------+---------------+----------------+---------------+
|Lokalna pot – LP           |       40      |   prevoznost   | prevoznost   |
+---------------------------+---------------+----------------+---------------+

(3)

Projektna hitrost za ceste v naselju se določi na osnovi prometne funkcije ceste in razpoložljivih prostorskih pogojev.

(4)

Za malo prometne ceste je dopustna minimalna projektna hitrost, ki še zagotavlja prevoznost ceste.

(5)

Projektno hitrost je dopustno spremeniti zaradi spremembe vrste ali zahtevnosti terena, v naselju ali zaradi varovanja okolja na minimalni dolžini, kot izhaja iz naslednje preglednice:

+---------------+-------------------+
|Funkcija ceste |Dolžina odseka (km)|
+---------------+-------------------+
|Daljinska cesta|        3,0        |
+---------------+-------------------+
|Povezovalna    |        2,0        |
+---------------+-------------------+
|Zbirna cesta   |        1,0        |
+---------------+-------------------+
|Dostopna cesta |        0,5        |
+---------------+-------------------+

17. člen

(prečni nagib vozišča)

(1)

Prečni nagib asfaltnega ali cementbetonskega vozišča izven naselja je od 2,5% do 7,0%, v naselju od 2,5% do 5,0%.

(2)

Prečni nagib utrjenega vozišča iz nevezanih peščenih ali kamnitih materialov je od 4,0% do 10,0%.

(3)

Na smernem vozišču mora biti enoten prečni nagib.

(4)

Odstavni in dodatni pasovi imajo enak prečni nagib kot vozišče.

(5)

V območju nivojskega križišča ali priključevanja dodatnih pasov je dopusten prečni nagib vozišča najmanj 1,5% in največ 3,5%.

(6)

Asfaltirane površine za parkiranje ali mirujoči promet imajo minimalni prečni nagib 0,5%.

(7)

Nasprotnosmerni prečni nagib do 2,5% v krožnem loku je dopusten za daljinske ceste, kot je določeno v naslednji preglednici;

+---------------------+------------------+
| Projektna hitrost | Polmer krivine |
|       (km/h)        |       (m)        |
+---------------------+------------------+
|         80          |       1600       |
+---------------------+------------------+
|         90          |       2000       |
+---------------------+------------------+
|         100         |       2500       |
+---------------------+------------------+
|         110         |       3000       |
+---------------------+------------------+
|         120         |       3500       |
+---------------------+------------------+
|         130         |       4000       |
+---------------------+------------------+

(8)

Za povezovalne, zbirne in dostopne ceste je dopusten nasprotnosmerni prečni nagib do 2,5%, kot je določeno v naslednji preglednici:

+-----------+--------------------+---------------------+---------------------+
| Projektna | Povezovalna cesta |     Zbirna cesta    |   Dostopna cesta    |
| hitrost +---------+----------+----------+----------+----------+----------+
|   km/h    | izven | v naselju|   izven | v naselju| izven   |v naselju |
|           | naselja |          | naselja |          | naselja |          |
+-----------+---------+----------+----------+----------+----------+----------+
|         30|      175|       150|       125|       100|        75|        50|
+-----------+---------+----------+----------+----------+----------+----------+
|         40|      350|       250|       200|       150|       125|       100|
+-----------+---------+----------+----------+----------+----------+----------+
|         50|      500|       450|       350|       250|       200|       225|
+-----------+---------+----------+----------+----------+----------+----------+
|         60|      800|       600|       550|       450|       400|       325|
+-----------+---------+----------+----------+----------+----------+----------+
|         70|     1200|       975|       950|       700|       600|       575|
+-----------+---------+----------+----------+----------+----------+----------+
|         80|     1600|      1450|      1250|      1000|       850|       750|
+-----------+---------+----------+----------+----------+----------+----------+
|         90|     2000|      1700|      1600|      1400|      1200|      1000|
+-----------+---------+----------+----------+----------+----------+----------+

18. člen

(preglednost ceste)

(1)

Vzdolž ceste je treba zagotavljati preglednost za:

-

pregled nad potekom linije ceste v smeri vožnje in nad prometno signalizacijo,

-

zaustavitev vozila pred oviro na vozišču,

-

prehitevanje in

-

vožnjo v območju križišč in cestno-železniških prehodov.

(2)

Pri načrtovanju in obratovanju ceste morajo biti vse ovire (stalne in občasne) locirane izven polja preglednosti.

(3)

Minimalna zaustavitvena razdalja je določena v odvisnosti od projektne hitrosti in nagiba nivelete ceste, kot je razvidno iz naslednje preglednice:

+--------+-------------------------------------------------------------------+
| Nagib |                      Projektna hitrost km/h                       |
|nivelete+-----+-----+-----+-----+-----+------+-----+-----+-----+------+-----+
|   %    | 30 | 40 | 50 | 60 | 70 | 80 | 90 | 100 | 110 | 120 | 130 |
|        +-------------------------------------------------------------------+
|        |                      Zaustavitvena razdalja                       |
+--------+-----+-----+-----+-----+-----+------+-----+-----+-----+------+-----+
|   - 12 |   25|   37|   55|   75| 110|   140| 180| 240| 287|   345| 420|
+--------+-----+-----+-----+-----+-----+------+-----+-----+-----+------+-----+
|    - 8 |   23|   35|   50|   68|   97|   125| 165| 210| 257|   310| 390|
+--------+-----+-----+-----+-----+-----+------+-----+-----+-----+------+-----+
|    - 4 |   21|   32|   47|   63|   87|   113| 145| 185| 230|   280| 350|
+--------+-----+-----+-----+-----+-----+------+-----+-----+-----+------+-----+
|    ± 0 |   20|   30|   45|   60|   80|   105| 130| 165| 205|   250| 315|
+--------+-----+-----+-----+-----+-----+------+-----+-----+-----+------+-----+
|    + 4 |   20|   29|   43|   57|   76|   100| 122| 156| 195|   235| 285|
+--------+-----+-----+-----+-----+-----+------+-----+-----+-----+------+-----+
|    + 8 |   19|   28|   40|   53|   71|    96| 112| 144| 180|   225| 260|
+--------+-----+-----+-----+-----+-----+------+-----+-----+-----+------+-----+
|   + 12 |   17|   27|   37|   49|   64|    87| 100| 130| 160|   215| 240|
+--------+-----+-----+-----+-----+-----+------+-----+-----+-----+------+-----+

(4)

Širino pregledne berme ob desnem robu vozišča določa linija neoviranega pogleda od položaja oči voznika na sredini voznega pasu v višini 1,0 m nad voziščem na dolžini zaustavne razdalje, ki se določi s poenostavljenima enačbama:

&fbco;binary entityId="af0109997-179d-490d-94e6-ec0e8e606b36" type="jpg"&fbcc;

(5)

V območjih z visoko vegetacijo in kjer so gozdne površine tik ob cestišču, se predvidi dodatna razširitev pregledne berme za minimalno 1,0 m.

(6)

Vertikalna preglednost na cesti je opredeljena na višini voznikovega očesa (1,00 m) in proste vizure do višine ovire na cesti (10 cm) na zaustavni pregledni razdalji.

(7)

V nivojskem križišču ali priključku je treba zagotoviti polje preglednosti, ki ga določajo zaustavni razdalji na prednostni cesti in odmik vozila na neprednostni cest od robu vozišča prednostne ceste.

(8)

Prehitevalna preglednost je razdalja, na kateri je možno varno prehitevanje počasnejšega vozila, in je vsota dolžin, ki ju prevozita prehitevajoče in nasprotivozeče vozilo v času, ki omogoča, da prehitevajoče vozilo opazi situacijo (reakcijski čas), pospeši na prehitevalno hitrost, prehiti prehitevano vozilo in se varno vrne na svoj vozni pas.

(9)

Minimalna prehitevalna razdalja je določena v naslednji preglednici:

+-------------+----+----+----+-----+----+----+----+
|V [km/h] | 40| 50| 60| 70| 80| 90| 100|
+-------------+----+----+----+-----+----+----+----+
|min P(p) [m] | –| 330| 380| 450| 520| 600| 680|
+-------------+----+----+----+-----+----+----+----+

(10)

Geometrijski elementi nove trase dvopasovne ceste morajo zagotavljati delež dolžine za prehitevanje, najmanj 25% na daljinskih cestah in najmanj 15% na ostalih cestah.

VI. GEOMETRIJSKI ELEMENTI OSI

19. člen

(horizontalni elementi osi)

(1)

Horizontalni elementi osi ceste so prema, krožni lok in prehodnica.

(2)

Prema se lahko uporabi pri posebnih topografskih pogojih, v mestih in drugih urbanih naslejih, pri vzporednem poteku z vodotokom ali železniško progo ter zaradi posebnih prometnotehničnih razlogov.

Pravilnik o projektiranju cest

Časovnica