Pravilnik o kolesarskih površinah

1770. Pravilnik o kolesarskih površinah

Na podlagi sedmega odstavka 9. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18) izdaja minister za infrastrukturo

P R A V I L N I K
o kolesarskih površinah

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1)

Ta pravilnik določa tehnične zahteve, ki se morajo upoštevati pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju kolesarskih površin in se nanašajo na izbiro vrste, geometrijske elemente ter druge ureditve kolesarskih površin.

(2)

Ta pravilnik se ne uporablja v območjih skupnega prometnega prostora in območjih za pešce, razen za urejanje servisnih kolesarskih površin (parkirišča, počivališča).

2. člen

(kolesarske površine)

(1)

Kolesarske površine sestavljajo kolesarske poti, kolesarske steze, kolesarski pasovi na voziščih, kolesarski pasovi na pločnikih, kolesarske površine na pločnikih in kolesarske površine na voziščih.

(2)

Sestavni del kolesarskih površin so tudi parkirišča in počivališča za kolesa in njihova oprema ter prometna signalizacija in prometna oprema za kolesarje.

3. člen

(načrtovanje kolesarskih površin)

(1)

Osnovne zahteve za načrtovanje kolesarskih površin so povezanost, neposrednost, privlačnost, prometna varnost in udobnost.

(2)

Povezanost kolesarske površine omogoča, da je mogoče od izhodišča do cilja poti kolesariti brez prekinitve ali bistvene spremembe v vrsti kolesarske površine ter imeti možnost vračanja po isti ali drugi poti na začetno točko poti. Vzpostavljena mora biti tudi povezanost z drugim prometnim omrežjem.

(3)

Neposrednost kolesarske površine omogoča čim hitrejšo in čim enostavnejšo dosego cilja.

(4)

Za privlačnost kolesarske površine mora ta potekati skozi ambientalno kakovosten prostor.

(5)

Prometna varnost kolesarske površine je varnostna zahteva, ki mora upoštevati zadnje stanje gradbene tehnike pri načrtovanju in uporabi površin.

(6)

Udobnost kolesarske površine zagotavljajo ustrezni nagibi, ravnost vozne površine, optimalne krivine in oprema teh površin.

II. OPREDELITEV IN VRSTE KOLESARSKIH POVRŠIN

4. člen

(kolesarska pot)

(1)

Kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo označena cesta, ki je namenjena prometu koles in drugih uporabnikov, pod pogoji, določenimi s pravili cestnega prometa, in predpisi, ki urejajo ceste.

(2)

Drugim uporabnikom kolesarskih poti, kot so pešci, jahači, goniči, mopedi, motokultivatorji in traktorji, je uporaba dovoljena, če je tako določeno s prometno ureditvijo, kar mora biti označeno s predpisano prometno signalizacijo.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek je uporaba kolesarske poti za motokultivatorje in traktorje lahko dovoljena le za potrebe dostopa do kmetijskih obdelovalnih površin.

(4)

Kolesarske poti so dvosmerne ceste izven cestišča ceste za promet motornih vozil.

&fbco;binary entityId="c4d0c90a-02cd-494c-a2fa-1b43f28275fa" type="png"&fbcc;

5. člen

(kolesarska steza)

(1)

Kolesarska steza je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločena kako drugače. Namenjena je prometu koles in mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h.

(2)

Kolesarska steza je lahko dvostranska enosmerna, enostranska dvosmerna ali dvostransko dvosmerna.

(3)

Kolesarska steza mora biti od vozišča za motorna vozila in od pločnika, če poteka neposredno ob vozišču ali pločniku, višinsko ločena. V višini vozišča je lahko le ob ustreznem varnostnem odmiku, v višini pločnika pa ob ločitvi z zaznavnim ločilnim pasom.

(4)

Kolesarske steze ob večpasovnih cestah morajo biti v obliki dvostranskih enosmernih ali dvostransko dvosmernih stez, prehodi pa semaforizirani ali izvennivojski.

&fbco;binary entityId="5b4463fe-4345-4a92-b0ab-6a90ac2ae4ee" type="png"&fbcc;

6. člen

(kolesarski pas na vozišču)

(1)

Kolesarski pas je vzdolžni del vozišča, ki je označen s predpisano prometno signalizacijo in je od prometnega pasu ločen z ločilno neprekinjeno ali prekinjeno vzdolžno označbo. Namenjen je prometu koles in mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h.

(2)

Kolesarski pas na cestah v naselju, ki je od prometnega pasu ločen s prekinjeno vzdolžno označbo, je poleg prometu iz prejšnjega odstavka namenjen tudi prometu drugih vozil.

(3)

Kolesarski pas je namenjen enosmernemu prometu kolesarjev in mora biti izveden ob desnem robu vozišča.

&fbco;binary entityId="96541ad1-a240-48ee-8a18-0b108f90b8dd" type="png"&fbcc;

7. člen

(kolesarske površine na pločnikih)

(1)

Pločnik je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločen kako drugače, in je lahko namenjen tudi prometu koles ter mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, če je na njem označen kolesarski pas ali pa s prometno signalizacijo dovoljen promet kolesarjev.

(2)

Površine za kolesarje in pešce so na pločnikih v isti ravnini.

(3)

Na pločniku sta površina za kolesarje (kolesarski pas) in površina za pešce (pas za pešce) lahko nerazmejeni (neoznačeni) ali razmejeni (označeni) z ustrezno vzdolžno označbo.

(4)

Vzdolžna označba iz prejšnjega odstavka mora biti izvedena z reliefno ločilno neprekinjeno črto, tlakovano ločilno črto, taktilnim opozorilnim pasom ali pasom iz drugih materialov, s taktilnimi lastnostmi.

(5)

Kolesarske površine na pločnikih so lahko enostranske ali dvostranske, enosmerne ali dvosmerne.

&fbco;binary entityId="0a51c60d-6ae4-4091-9ba4-2ece4e1ebb5e" type="png"&fbcc;

8. člen

(kolesarske površine na prometnih pasovih)

(1)

Souporaba prometnega pasu je dopustna v primeru, ko prostorske omejitve ne omogočajo izvedbe drugačne vrste kolesarske površine.

(2)

Souporaba prometnega pasu je lahko na eno ali dvosmernih cestah.

(3)

Na enosmernih cestah lahko poteka promet kolesarjev po istem prometnem pasu kot promet motornih vozil, v nasprotni smeri pa po označenem kolesarskem pasu ali označenem delu vozišča.

(4)

Pri souporabi prometnega pasu na cestah v naseljih, na katerih PLDP presega 2500 vozil in je od tega delež tovornih vozil nad 7,5 t in avtobusov več kot 10 %, je lahko na takih cestah največja dovoljena hitrost 30 km/h.

&fbco;binary entityId="739bf752-4403-4ef9-8b13-5070278bc54c" type="png"&fbcc;

III. IZBIRA VRSTE KOLESARSKE POVRŠINE

9. člen

(merila za izbiro vrste kolesarske površine)

(1)

Vrsta kolesarske površine se določi na podlagi najvišje dovoljene hitrosti in urne prometne obremenitve ceste, ki poteka ob kolesarski površini. Konična urna obremenitev ceste se ugotavlja na podlagi izvedenega štetja prometa.

(2)

Če podatki o konični urni obremenitvi niso na voljo, se upošteva 12 % PLDP.

&fbco;binary entityId="7ae7aec7-2c09-42d8-85cd-e3d546dee0a6" type="png"&fbcc;

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko za izboljšanje pogojev za kolesarjenje izbere kolesarska površina višjega ranga (npr. namesto kolesarskega pasu kolesarska steza ali pot).

(4)

Meje med posameznimi vrstami kolesarskih površin niso natančno določene in so odvisne od prostorskih omejitev.

(5)

Izjemoma lahko kolesarski promet poteka tudi na cestah skupaj z motornim prometom, če niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, vendar pod pogojem zmanjšanja hitrosti na cesti ali uporabe dodatne prometne signalizacije, ki opozarja na prisotnost kolesarjev.

10. člen

(pogoji za kolesarske površine zunaj naselij)

(1)

Kolesarski pasovi na vozišču zunaj naselij so dopustni pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti v skladu s predpisi, ki urejajo projektiranje cest, in da hitrost vozil v prostem prometnem toku na čistem in mokrem vozišču V₈₅ ni večja kot 70 km/h.

(2)

Ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka in pod pogojem, da je prometna obremenitev kolesarjev ≤ 10 koles/uro, je dopustna izvedba kolesarskih površin najmanjše širine, določene s tem pravilnikom, razen kolesarskih pasov, katerih širina mora biti ≥1,25 m.

(3)

Vodenje kolesarskega prometa po vozišču ceste, razen po maloprometni cesti, skupaj z motornimi vozili, na kateri je najvišja dovoljena hitrost > 50 km/h in po kateri poteka daljinska kolesarska povezava, ni dovoljeno.

(4)

Kadar so na cesti iz prejšnjega odstavka prostorske omejitve za izvedbo ločenih kolesarskih površin, mora biti največja dovoljena hitrost ≤ 70 km/h.

(5)

Kolesarske poti izven naselij se načrtujejo v primerih, kadar je na določeni cesti PLDP>2000 vozil, napovedi prometa kolesarjev pa presegajo 200 koles v konični uri, pod pogojem, da ne obstajajo prostorske omejitve za njihovo izgradnjo.

IV. DIMENZIONIRANJE PREČNIH PROFILOV KOLESARSKIH POVRŠIN

11. člen

(prosti in prometni profil kolesarskih površin)

(1)

Najmanjše dimenzije kolesarskih površin so določene s širino kolesa (ŠK), manevrskim prostorom kolesarja (MP) in širino varnostnega pasu (VP).

(2)

Prometni profil kolesarske površine obsega širino kolesa (ŠK), širino manevrskega prostora (MP) na vsaki strani in je za promet enega kolesarja najmanj 1,00 m, za promet dveh kolesarjev pa 2,00 m.

(3)

Prosti profil kolesarske površine obsega prometni profil, povečan za širino varnostnega pasu (VP) na vsaki strani, in je za promet enega kolesarja najmanj 1,50 m, za promet dveh kolesarjev pa 2,50 m.

(4)

Širina ločilne črte med prometnim in kolesarskim pasom oziroma med pasom za pešce in pasom za kolesarje na pločniku se ne šteje v širino profila kolesarske površine.

(5)

Če ni prostorskih omejitev, morajo biti nove kolesarske površine projektirane in izgrajene z normalno širino prečnega profila.

(6)

Pri rekonstrukcijah in obnovah vozišč cest se v primeru prostorskih omejitev kolesarske površine lahko projektirajo in gradijo v okviru najmanjših širin, določenih s tem pravilnikom.

(7)

Prostorske omejitve so grajene in naravne ovire (npr. stavbe, objekti, strme skalnate brežine, visoki podporni in oporni zidovi), katerih odstranitev ali poseg vanje bi pomenil nesorazmerno visoke stroške v primerjavi z investicijskimi stroški kolesarske površine.

(8)

Glede na prometno obremenitev kolesarske površine je ta lahko tudi širša od v tem pravilniku predpisane normalne širine.

&fbco;binary entityId="d0a742bb-0cb9-4d1a-98a8-5d978c9e3687" type="png"&fbcc;

&fbco;binary entityId="1691f486-7b23-40e5-8e06-73650330e6e2" type="png"&fbcc;

12. člen

(kolesarska pot)

(1)

Širina kolesarske poti za dvosmerni kolesarski promet je najmanj 2,50 m, normalna širina pa 3,50 m.

(2)

Če je kolesarska pot namenjena tudi vozilom iz tretjega odstavka 4. člena tega pravilnika, mora biti njena širina najmanj 3,50 m.

&fbco;binary entityId="6fe41ec5-abf5-4e40-ab0e-9ec42d1f08d5" type="png"&fbcc;

13. člen

(kolesarska steza)

(1)

Širina enosmerne kolesarske steze je najmanj 1,00 m, normalna širina pa 2,00 m.

&fbco;binary entityId="510341d3-b022-44e3-aff3-1460467a12ba" type="png"&fbcc;

(2)

Širina dvosmerne kolesarske steze je najmanj 2,00 m, normalna širina pa 3,00 m.

&fbco;binary entityId="68b31345-657b-4d7f-ab17-669159cb95c1" type="png"&fbcc;

(3)

Kolesarska steza mora biti od vozišča ceste višinsko ločena z robnikom višine najmanj 10 cm.

(4)

Ne glede na prejšnji odstavek je lahko kolesarska steza v naselju v ravnini vozišča, če je od njega oddaljena več kot 1,00 m.

(5)

Oddaljenost iz prejšnjega odstavka se zunaj naselij določi od zunanjega roba bankine, mulde ali koritnice.

&fbco;binary entityId="b4c7a85f-332f-41d4-9e2f-9a27455d4405" type="png"&fbcc;

(6)

Če pločnik poteka neposredno ob kolesarski stezi, mora biti ta višinsko ločen z robnikom višine največ 5 cm.

(7)

Kolesarska steza mora biti od vozišča ceste odmaknjena za varnostni odmik, ki znaša:

-

0,50 m, pri najvišji dovoljeni hitrosti na vozišču ≤ 50 km/h. Če se prometna signalizacija postavlja v pasu varnostnega odmika, mora biti širina pasu najmanj 0,75 m, ob uporabi usločenega nosilnega droga prometnega znaka pa 0,65 m;

-

0,75 m, pri najvišji dovoljeni hitrosti na vozišču > 50 ≤ 70 km/h. Če se prometna signalizacija postavlja v pasu varnostnega odmika, mora biti širina pasu najmanj 0,90 m;

-

1,00 m, pri najvišji dovoljeni hitrosti na vozišču >70 ≤ 90 km/h. Če se prometna signalizacija postavlja v pasu varnostnega odmika, mora biti širina pasu najmanj 1,35 m.

&fbco;binary entityId="710b999c-7bd9-430f-98d9-f8beffac6ac7" type="png"&fbcc;&fbco;binary entityId="2ed96a02-eb81-4c2e-99fd-22c1d00af9ed" type="png"&fbcc;

(8)

Varnostni odmik se šteje od notranjega roba kolesarske steze do roba vozišča.

(9)

Pas varnostnega odmika je lahko v enaki obdelavi kot kolesarska steza, tlakovan ali kako drugače površinsko obdelan. Če je njegova širina ≥ 1,00 m, mora biti izveden v obliki zelenice z nizko vegetacijo. Če je talna obdelava odmika enaka površini kolesarske steze, se varnostni odmik s talno vzdolžno označbo ne označi.

(10)

Varnostni odmik kolesarske steze od pasu za vzdolžno parkiranje mora biti najmanj 0,75 m.

&fbco;binary entityId="cbcb2d7f-6315-4daf-8e99-3edb5276edf2" type="png"&fbcc;

(11)

Varovalni odmik kolesarskih površin od stalnih ovir mora biti najmanj 0,25 m.

&fbco;binary entityId="ec912a8b-bb50-462a-87d7-ed9ca35cf531" type="png"&fbcc;

14. člen

(kolesarski pas)

(1)

Širina kolesarskega pasu na vozišču je najmanj 1,00 m, normalna širina pa 1,75 m.

(2)

Širina kolesarskega pasu na pločniku je najmanj 1,00 m, normalna širina pa 1,50 m, pod pogojem, da je širina pločnika najmanj 2,50 m.

&fbco;binary entityId="5672d826-a1e0-4ccf-b47b-ed547e9f07ce" type="png"&fbcc;

(3)

Z označbo za kolesarski pas, kakor je določena s predpisom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (oznaka 5233), se označujejo samo kolesarki pasovi na vozišču, širina katerih je ≥1,25 m.

(4)

Če je širina kolesarskega pasu ≥ 1,00 < 1,25 m se ta od prometnega pasu loči samo z vzdolžno prekinjeno črto.

(5)

Varovalni odmik kolesarskega pasu od pasu za vzdolžno parkiranje mora biti najmanj 0,75 m, za parkirno nišo s poševnim ali pravokotnim parkiranjem pa 1,10 m.

&fbco;binary entityId="0456c4ec-34b6-41fb-9394-c6c811699f43" type="png"&fbcc;

(6)

Pri obojestranskih pasovih mora biti širina dela vozišča med kolesarskima pasovoma, ki je namenjen motornim vozilom, ≥ 3,50 m.

&fbco;binary entityId="7c079a2a-62bc-4a23-932f-670b618bc148" type="png"&fbcc;

15. člen

(kolesarska površina na pločnikih)

(1)

Širina pločnika za skupno uporabo pešcev in kolesarjev je najmanj 2,00 m.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek je lahko širina pločnika, na katerem površini za pešce in kolesarje nista ločeni, najmanj 1,60 m, če zaradi prostorskih omejitev ni mogoče zagotoviti najmanjše dopustne širine.

(3)

Širina pločnika, na katerem površini za pešce in kolesarje nista ločeni na način iz četrtega odstavka 7. člena tega pravilnika, je odvisna od števila pešcev in kolesarjev na konično uro, ob upoštevanju, da število kolesarjev ne sme biti večje kot 30 % celotne obremenitve.

&fbco;binary entityId="71d5d278-c9ee-404f-a4a0-6613ebe3b8ec" type="png"&fbcc;

16. člen

(souporaba prometnega pasu)

(1)

Kolesarski promet lahko poteka skupaj z motornim prometom pod pogoji iz prvega in četrtega odstavka 9. člena tega pravilnika in v skladu s pravili cestnega prometa.

(2)

Skupni promet iz prejšnjega odstavka lahko poteka na cestah z označenimi ali neoznačenimi prometnimi pasovi.

(3)

Souporaba prometnega pasu mora biti na vozišču označena s predpisano prometno signalizacijo.

&fbco;binary entityId="d6c95b79-e255-4c94-b4b9-866fe01e9003" type="png"&fbcc;

V. HORIZONTALNI IN VERTIKALNI ELEMENTI KOLESARSKIH POVRŠIN

17. člen

(določanje elementov)

Pri določanju horizontalnih in vertikalnih elementov kolesarskih površin se upoštevajo naslednje projektne hitrosti:

Pravilnik o kolesarskih površinah

Časovnica