Zakon o cestah (ZCes-2)

3113. Zakon o cestah (ZCes-2)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o cestah (ZCes-2)

Razglašam Zakon o cestah (ZCes-2), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 6. aprila 2022.

Št. 003-02-1/2022-125

Ljubljana, dne 12. oktobra 2022

Borut Pahor predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O CESTAH (ZCes-2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

Ta zakon določa in ureja:

-

status in kategorizacijo javnih cest;

-

enotna pravila za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje vseh javnih cest ter pogoje za uporabo nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, zaradi zagotavljanja enakih pogojev za varno odvijanje cestnega prometa na celotnem cestnem omrežju;

-

obvezno gospodarsko javno službo za zagotavljanje stanja javnih cest za varen in neoviran promet;

-

upravljanje, gradnjo, vzdrževanje in varstvo javnih cest ter prometa na njih;

-

ukrepe za zmanjšanje škodljivih vplivov emisij prometa.

(2)

S tem zakonom se prenašajo naslednje direktive Evropske unije:

-

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju (UL L št. 167 z dne 30. 4. 2004, str. 39), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/54/ES);

-

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2008/96/ES z dne 19. novembra 2008 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L št. 319 z dne 29. 11. 2008, str. 59), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2019/1936 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o spremembi Direktive 2008/96/ES o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L št. 305 z dne 26. 11. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2008/96/ES);

-

Direktiva 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza (UL L št. 207 z dne 6. 8. 2010, str. 1), zadnjič spremenjena s Sklepom (EU) 2017/2380 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o spremembi Direktive 2010/40/EU glede obdobja za sprejemanje delegiranih aktov (UL L 340 z dne 20. 12. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2010/40/EU);

-

Direktiva (EU) 2015/719 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremembi Direktive Sveta 96/53/ES o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L št. 115 z dne 6. 5. 2015, str. 1) v delu, ki se nanaša na prepoznavo vozil ali skupine vozil, ki sama ali skupaj s tovorom presegajo dovoljene mase, predpisane za posamezne vrste vozil ali skupine vozil, in na obveznosti špediterja pri prevozu zabojnikov in zamenljivih tovorišč.

2. člen

(pomen izrazov)

(1)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

avtocesta je daljinska državna cesta, ki je posebej zasnovana in zgrajena za promet motornih vozil, kjer so smerna vozišča ločena z ločilnim pasom, ki ni namenjen prometu, in praviloma opremljena z odstavnim pasom, nivojsko ne prečka ceste ali železniške proge, kolesarske poti ali pešpoti ter je označena s predpisano prometno signalizacijo, njen sestavni del so tudi servisne prometne površine in cestni priključki nanjo;

2.

avtobusna postajališča in obračališča so posebej zgrajene in označene prometne površine na ali ob vozišču ceste, namenjene prevozu potnikov;

3.

avtomatizirani sistemi za pomoč voznikom so napredni elektronski sistemi, vgrajeni v vozilo, ki vozniku pomagajo pri vožnji in povečujejo varnost v cestnem prometu;

4.

bankina je utrjen vzdolžni del cestišča ob zunanjem robu vozišča, ki zagotavlja bočno stabilnost vozišča oziroma cestišča in brežine ter omogoča namestitev prometne signalizacije in prometne opreme;

5.

brežina ceste je nagnjena površina cestnega telesa od bankine do izteka v naravno površino;

6.

cesta je površina, omejena z mejo cestnega zemljišča, ki jo lahko uporabljajo vsi ali pa le določeni udeleženci oziroma udeleženke (v nadaljnjem besedilu: udeleženec) v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi;

7.

cesta, določena za vse vrste prometa, je javna cesta, ki jo smejo uporabljati vsi udeleženci v prometu;

8.

cesta, določena za posamezne vrste prometa, je javna cesta, ki jo smejo uporabljati samo tisti udeleženci v prometu, za katere prepoved uporabe ni označena s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo;

9.

cestna razsvetljava je prometna oprema za zagotavljanje osvetljenosti posameznih delov ceste;

10.

cestne naprave in druge ureditve, ki so namenjene varnosti, vodenju, urejanju, upravljanju in nadzoru prometa, zagotavljanju informacij o prometu, stanju cest in razmerah na cestah, zaščiti ceste ter preprečevanju škodljivih emisij prometa, so telekomunikacijske in električne naprave, vgrajene v cestno telo, naprave za nadzor in urejanje prometa, naprave za nadzor nad stanjem vozišča, naprave za daljinsko obveščanje in opozarjanje, naprave za štetje prometa, naprave za pridobivanje podatkov o osnih obremenitvah in skupnih masah v prostem prometnem toku, naprave za kontrolo prevoza nevarnega blaga, naprave za kontrolo hitrosti, naprave za umirjanje prometa, naprave in objekti za cestninjenje, prezračevalne in varnostne naprave v predorih in naprave in ureditve za zaščito pred snežnimi plazovi, padajočim kamenjem, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi za promet na javni cesti;

11.

cestni objekti so mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, prepusti, predori, galerije, podporne in oporne konstrukcije ter podhodi in nadhodi;

12.

cestni priključek je del ceste, s katerim se cesta iste ali nižje kategorije ali nekategorizirana cesta ali druga prometna površina navezuje na to cesto in je označen s predpisano prometno signalizacijo;

13.

cestno telo je konstrukcijski element ceste, ki je oblikovno prilagojen obstoječemu reliefu ob upoštevanju geološko- geomehanskih parametrov; sestavljajo ga temeljna, nosilna in obrabna voziščna konstrukcija;

14.

cestno zemljišče je parcela oziroma so parcele, katerih mejo na podlagi predpisov, ki urejajo projektiranje cest, določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega zemljišča poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje, pri avtocestah največ 2 metra od varovalne ograje, pri predorih pa največ 5 metrov od stika predorske cevi z brežino, merjeno pravokotno na os ceste;

15.

cestišče je del ceste, ki ga sestavljajo vozišče, ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če potekajo ob vozišču, kolesarski stezi ali pločniku, ter zračni prostor v višini 15 metrov pri državnih cestah, pri občinskih cestah pa v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča;

16.

C-ITS ali kooperativni inteligentni prometni sistemi so sistemi, ki omogočajo povezljivost med vozili in povezljivost vozil z infrastrukturo, kar udeležencem cestnega prometa in upravljavcem cest omogoča izmenjavo informacij in njihovo uporabo za usklajeno vodenje prometa;

17.

državna cesta je javna cesta, namenjena povezovanju regij in pomembnejših naselij v državi z enakimi regijami in naselji v sosednjih državah, povezovanju regij znotraj države in povezovanju pomembnejših naselij znotraj regije;

17.a

fotonapetostna naprava je naprava, ki proizvaja električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njeno delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje;

18.

glavna cesta I. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju med središči regionalnega pomena; navezuje se na ceste enake ali višje kategorije v državi in na cestni sistem sosednjih držav; njen sestavni del so tudi cestni priključki nanjo, če so zgrajeni;

19.

glavna cesta II. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju med središči medobčinskega pomena in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije in na cestni sistem sosednjih držav; njen sestavni del so tudi cestni priključki nanjo, če so zgrajeni;

20.

gospodarski subjekti po tem zakonu so gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki ter druge pravne in fizične osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije in opravljajo pridobitno dejavnost;

21.

gozdna cesta je grajena gozdna prometnica, namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom in omogočanju prevoza gozdnih lesnih sortimentov, in je vodena v evidenci gozdnih cest;

22.

hitra cesta je državna cesta, namenjena prometu motornih vozil z enim ali z dvema smernima voziščema, dostopna prek cestnih priključkov ali nadzorovanih križišč, brez odstavnih pasov, nivojsko ne prečka železniške proge, kolesarske poti ali pešpoti, in je označena s predpisano prometno signalizacijo;

23.

individualni cestni priključek je namenjen dostopu do posameznih eno- ali večstanovanjskih stavb z največ štirimi stanovanji, objektov in stavb kmetijskih gospodarstev ter kmetijskih in gozdnih površin;

24.

ITS ali inteligentni prometni sistemi so napredne aplikacije, ki uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije za zagotavljanje inovativnih storitev na področju različnih vrst prevoza in upravljanja prometa, vključno s sistemi, namenjenimi infrastrukturi, vozilom in uporabnikom, ter na področju upravljanja omrežja in upravljanja mobilnosti;

25.

javna cesta je cesta, ki jo država ali občina v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razglasi za javno cesto določene kategorije, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Javna cesta je tudi cesta, ki je kategorizirana v sosednji državi in deloma poteka po ozemlju Republike Slovenije, pri čemer v zvezi z zagotavljanjem odvijanja prometa po cesti obstaja mednarodnopravna obveznost Republike Slovenije (skupna javna cesta);

26.

javna pot je občinska javna cesta, ki ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot lokalna cesta in je namenjena navezovanju prometa na javne ceste enake ali višje kategorije;

27.

kolesarska cesta je s predpisano prometno signalizacijo označena cesta, ki je namenjena predvsem prometu koles in drugih nemotoriziranih uporabnikov, poleg tega pa tudi motornim vozilom, za katere je največja dovoljena hitrost 30 km/h;

28.

kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo označena cesta, ki je namenjena prometu koles in drugih uporabnikov pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa;

29.

kolesarski pas je vzdolžni del vozišča ali pločnika, ki je označen z ločilno črto in je namenjen prometu koles in mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, na cestah v naselju pa tudi prometu drugih vozil, če je tako določeno s prometno signalizacijo;

30.

kolesarska steza je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločena kako drugače in je namenjena prometu koles in mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h;

31.

križanje je mesto, kjer se v istem ali različnem nivoju križa cesta z drugo cesto, drugim infrastrukturnim objektom ali vodotokom in podobno;

32.

križišče oziroma krožišče je prometna površina, ki nastane s križanjem ali združitvijo dveh ali več cest v isti ravnini;

33.

lokalna cesta je občinska javna cesta, ki povezuje naselja v občini z naselji v sosednjih občinah ali naselja in dele naselij v občini med seboj in je pomembna za navezovanje prometa na javne ceste enake ali višje kategorije;

34.

mednarodna cesta je državna cesta, ki je z mednarodnim aktom uvrščena v omrežje evropskih cest;

35.

medobratovalnost je zmogljivost sistemov in osnovnih poslovnih procesov za izmenjavo podatkov ter informacij in znanja;

36.

nacionalna točka dostopa je za uporabnike enotna točka za dostop zlasti do statičnih potovalnih in prometnih podatkov ter zgodovinskih prometnih podatkov za različne načine prevoza, vključno s posodobitvami podatkov, ki jih zagotovijo ministrstvo, pristojno za promet, izvajalci javnega potniškega prometa, upravljavci cest ali ponudniki storitev prevoza potnikov po naročilu;

37.

načrt prometne ureditve je načrt s področja prometnega inženirstva, ki obsega tehnično poročilo in tehnične prikaze načrtovane prometne ureditve oziroma zapore na cestah, na podlagi katerega je na cesti mogoča neposredna označitev prometne ureditve oziroma izvedba zapore na cesti;

38.

načrt za postavitev objekta za oglaševanje je načrt s področja prometnega inženirstva, ki obsega lokacijske in tehnične prikaze objekta, preglednostne elemente ceste, cestnih priključkov in križišč v območju lokacije objekta ter druge tehnične rešitve, ki se nanašajo na objekt ali njegovo lokacijo;

39.

naprave za odvodnjavanje javne ceste so naprave za zbiranje, odvajanje, čiščenje oziroma preusmerjanje površinske in talne vode (npr. odvodni jarki, koritnice, mulde, drenaže, jaški, prepusti, kanalizacijski vodi in naprave, vodnjaki, ponikalnice);

40.

nivo rednega vzdrževanja so predpisane enote mere za posamezna dela rednega vzdrževanja javne ceste in objektov na njej;

41.

nedeljiv tovor je tovor, ki ga iz tehničnih razlogov ni mogoče deliti ali pa bi njegova delitev povzročila nesorazmerno visoke stroške;

42.

nekategorizirana cesta je zasebna cesta v lasti fizične oziroma pravne osebe, prek katere se na javno cesto navezujejo stavbna in kmetijska zemljišča;

43.

nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, je zasebna cesta, po kateri poteka promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa, določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec;

44.

objekt za oglaševanje je gradbeni objekt za namestitev oglasnega sporočila, vključno z oglasnim sporočilom, ter drugi nepremični ali premični namenski nosilec z oglasnim sporočilom;

45.

občinska cesta je javna cesta, namenjena povezovanju naselij v občini s povezovanjem naselij v sosednjih občinah, povezovanju naselij, delov naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti in objektov v občini;

46.

območje ceste je prostor cestnega zemljišča z varovalnimi pasovi in zračni prostor v višini 15 metrov pri državnih cestah, pri občinskih cestah pa 7 metrov nad terenom;

47.

območje križišča oziroma cestnega priključka je površina, določena z mejami, znotraj katerih se spremenijo elementi in dimenzije prečnega profila krakov ceste, ali znotraj katerih se spremenijo označbe na vozišču posameznih krakov ceste. Če se elementi ceste in označbe na vozišču ne spreminjajo, območje cestnega priključka sega do meje polja preglednosti;

48.

območje umirjenega prometa je del ceste, cesta v naselju ali del naselja, ki je namenjen predvsem pešcem in je kot tako označeno s predpisano prometno signalizacijo;

49.

območje za pešce je del ceste, cesta v naselju ali del naselja, ki je namenjen pešcem in je kot tako označeno s predpisano prometno signalizacijo;

50.

območje omejene hitrosti je del naselja, v katerem je zaradi specifične urbane rabe prostora in funkcije cest v tem prostoru ter varnosti ranljivih udeležencev v prometu največja dovoljena hitrost vozil omejena na 30 km/h in je označeno s predpisano prometno signalizacijo;

51.

odstavni pas je del vozišča, ki je od prometnega pasu ločen z ločilno neprekinjeno črto in je namenjen ustavitvi motornih vozil v sili pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa, pa tudi vožnji motornih vozil;

52.

odstavna niša je prometna površina, namenjena ustavitvi udeležencev v prometu v sili, ki je od prometnega pasu ločena z ločilno vzdolžno črto ter označena s predpisano prometno signalizacijo;

53.

obvozna cesta je cesta, s katero se nadomesti del ceste, ki poteka skozi poselitveno območje in kjer njeni tehnični elementi ne ustrezajo prometni funkciji ceste. Z obvozno cesto se lahko posodobijo tudi neustrezni tehnični elementi ceste pred oziroma za poselitvenim območjem ali mimo več poselitvenih območij;

54.

oskrbna postaja so objekti in naprave za oskrbo cestnih motornih vozil z gorivi in energijo oziroma območje, opremljeno z ustreznimi nepremičnimi rezervoarji in točilnimi napravami za tekoča in utekočinjena pogonska goriva, polnilnimi postajami za električna vozila ter spremljajočimi objekti za pranje in servis vozil, prodajo blaga široke potrošnje in gostinstvo. Sestavni del oskrbne postaje so tudi površine za mirujoči promet;

55.

osna obremenitev je del skupne mase, s katero os vozila na vodoravni površini obremenjuje podlago;

56.

otok za pešce je dvignjena ali od cestišča kako drugače ločena površina na cestišču, namenjena postanku pešcev, ki prečkajo vozišče ceste;

57.

parkirišče je prometna površina, ki je namenjena ustavljanju in parkiranju vozil;

58.

pas za pešce je del vozišča, ki je označen z vzdolžno ločilno črto in je namenjen pešcem;

59.

pas za parkiranje je označen vzdolžni del vozišča, ki je namenjen ustavitvi in parkiranju vozil v vzdolžni smeri z označenimi ali neoznačenimi parkirnimi mesti;

60.

počivališče je s prometno signalizacijo označena servisna prometna površina, namenjena kratkemu postanku udeležencev cestnega prometa;

61.

pločnik je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločen kako drugače in je namenjen pešcem ali pešcem in prometu koles ter mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, če je na njem označen kolesarski pas ali pa s prometno signalizacijo dovoljen promet kolesarjev;

62.

pregledno polje je prostor ob križiščih in cestnih priključkih ter vzdolž ceste, v katerem je raba prostora omejena;

63.

pregledna berma je prostor na notranji strani krivin za zagotovitev predpisane preglednosti, ki je potrebna zaradi poti ustavljanja, v katerem je raba prostora omejena;

64.

prehod za pešce je s predpisano prometno signalizacijo označena površina cestišča, ki je namenjena prehajanju pešcev čez vozišče in prometne površine, namenjene kolesarjem;

65.

prehod za kolesarje je s predpisano prometno signalizacijo označena površina vozišča, ki je namenjena prehajanju kolesarjev čez vozišče;

66.

primarna cesta je cesta, ki izpolnjuje pogoje za hitro cesto po tem zakonu, in glavna cesta I. reda, na kateri je povprečni letni dnevni promet večji od 10.000 vozil oziroma je delež vozil nad 3.500 kg največje dovoljene mase 12 odstotkov ali več;

67.

prometni pas je označen ali neoznačen vzdolžni del smernega vozišča, namenjen neovirani vožnji motornih vozil v eni vrsti, pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa, pa tudi kolesarjem, pešcem in drugim udeležencem cestnega prometa, če s prometno signalizacijo ni določeno drugače;

68.

prometni pas za počasna vozila je označen prometni pas, namenjen vožnji vozil, ki zaradi počasne vožnje zmanjšujejo pretočnost prometa;

69.

pospeševalni in zaviralni pas sta označena prometna pasova, namenjena pospeševanju vozil pri vključevanju na javno cesto oziroma zaviranju pri izključevanju z javne ceste;

70.

prometna signalizacija je sklop prometnih znakov, tabel, označb in naprav, s katerimi se udeležencem cestnega prometa sporočajo nevarnosti, omejitve, prepovedi in obveznosti na cesti ali njenem delu, jih vodi v prometu in jim daje potrebna prometna, turistična in druga obvestila;

71.

prometna oprema so sredstva in naprave za zavarovanje udeležencev cestnega prometa zaradi grajenih ovir in dejavnikov naravnega okolja, urejanje prometa, zagotavljanje prometne varnosti in prisilno ustavljanje vozil;

72.

prometna ureditev je način odvijanja in vodenja prometa, ki ga za cesto ali njen del oziroma za naselje ali njegov del določi upravljavec ceste in ga označi s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo;

73.

ranljivi udeleženci v prometu so nemotorizirani prometni udeleženci (npr. pešci, kolesarji), motoristi in funkcionalno ovirane osebe;

74.

redna vzdrževalna dela cest so dela, s katerimi se zagotavlja potreben nivo vzdrževanja cest, ki zagotavlja pogoje za varno odvijanje prometa v vseh vremenskih razmerah;

75.

regionalna cesta I. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju pomembnejših lokalnih središč in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije; njen sestavni del so tudi cestni priključki nanjo, če so zgrajeni;

76.

regionalna cesta II. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju lokalnih središč in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije; njen sestavni del so tudi cestni priključki nanjo, če so zgrajeni;

77.

regionalna cesta III. reda je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju lokalnih središč, pomembnih kulturnih, naravnih in turističnih znamenitosti državnega pomena ter obmejnih območij; njen sestavni del so tudi cestni priključki nanjo, če so zgrajeni;

78.

rekonstrukcija ceste je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječe ceste, pri čemer se delno ali v celoti spreminjajo njeni konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge njene izboljšave, deli trase ceste pa se zaradi izboljšanja geometrijskih elementov prestavljajo izven območja obstoječe ceste;

79.

rob naselja je z vidika urejanja cestne infrastrukture rob prostorsko zaokroženega območja z najmanj desetimi objekti, v katerih se opravljajo različne dejavnosti, ki je za potrebe določanja prometnih ureditev in upoštevanja pravil cestnega prometa v naselju označen na cesti s predpisano prometno signalizacijo;

80.

skupina vozil je med seboj povezana skupina najmanj enega vlečnega in najmanj enega priklopnega vozila, ki so v cestnem prometu udeležena kot celota;

81.

skupna masa je masa vozila oziroma skupine vozil skupaj z maso tovora in oseb, ki so na oziroma v njem;

82.

skupni prometni prostor je cesta s posebej grajenim cestiščem, ki je namenjena skupni uporabi udeležencev cestnega prometa v skladu z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa, in je označena s predpisano prometno signalizacijo;

83.

spremljevalec izrednega prevoza oziroma spremljevalka izrednega prevoza (v nadaljnjem besedilu: spremljevalec izrednega prevoza) je oseba, ki je usposobljena za spremljanje izrednih prevozov;

84.

srednji ločilni pas je vzdolžni del cestišča, s katerim sta fizično ločeni smerni vozišči;

85.

steza za pešce je s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo označena javna pot, namenjena pešcem in drugim posebnim prevoznim sredstvom;

86.

storitev ITS je vsaka storitev, namenjena zagotavljanju aplikacije ITS v organizacijskem in delovnem okviru, ki je namenjena izboljšanju varnosti uporabnikov, učinkovitosti, udobju oziroma poenostavitvi ali podpori prevozov in potovanj;

87.

stranski ločilni pas je vzdolžni del vozišča, s katerim so prometne površine za druge namene fizično ločene od vozišča;

88.

špediter je pravna ali fizična oseba, ki je na tovornem listu ali enakovredni prevozni listini navedena kot špediter, oziroma pravna ali fizična oseba, v imenu in za račun katere se s prevoznim podjetjem sklene pogodba o prevozu;

89.

robni pas je del vozišča, ki ohranja stabilnost voziščne konstrukcije in je namenjen označevanju horizontalne prometne signalizacije;

90.

tranzit je prevoz območja omejene uporabe javne ceste, označenega s predpisano prometno signalizacijo;

91.

uporabnik ITS je vsak uporabnik aplikacij in storitev ITS, vključno s potniki, ranljivimi udeleženci v prometu, uporabniki in upravljavci cest, upravljavci voznih parkov ter upravljavci gasilskih oziroma drugih reševalnih ali intervencijskih služb za nujno pomoč;

92.

varstvo javne ceste sestavljajo ukrepi, ki so potrebni zaradi zaščite ceste in varnosti njenih uporabnikov ter zaradi omejevanja dopustnih posegov v cesto in njen varovalni pas;

93.

varovalni pas je prostor ob javni cesti, v katerem je raba prostora omejena;

94.

varovani prostor je prostor v stavbi, v katerem se opravlja vzgojno-varstvena ali izobraževalna dejavnost ali dejavnost zdravstvenih domov, zdravstvenih postaj, bolnišnic ali klinik v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in prostori v stanovanjih, v katerih se ljudje zadržujejo dlje časa (npr. spalnice, dnevne sobe, otroške sobe, bivalne kuhinje);

95.

varovano parkirišče je servisna prometna površina na omrežju avtocest na približno vsakih 100 km, namenjena zagotavljanju parkirnih površin za gospodarske uporabnike ceste, z zagotovljenim varovanjem;

96.

vozišče je del cestišča, ki ga sestavljajo prometni pasovi, odstavni pasovi, odstavne niše in robni pasovi ter kolesarski pasovi in pasovi za pešce, če so na njem ločene površine za kolesarje in pešce;

97.

vzdrževalna dela so dela v okviru meje cestnega zemljišča, s katerimi se ne spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture. Obsegajo vzdrževanje vseh delov ceste, zamenjavo posameznih konstrukcijskih elementov ceste ter izboljšave, povezane z varnostjo ceste, vodenjem prometa in digitalizacijo;

98.

vzdrževalna dela v javno korist je izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo in varnostjo ceste v območju ceste, s katerimi se spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo;

99.

zabojnik je tovorni zaboj take konstrukcije, da je uporaben za večkratno uporabo, ima možnost zlaganja drug na drugega in je opremljen s pripravami za prekladanje z enega na drug način prevoza (npr. s cestnega na železniški prevoz in obratno);

100.

začasna cesta je cesta, po kateri se začasno izvaja promet pod posebnimi pogoji, kadar zaradi izvajanja del ali odprave posledic naravnih nesreč in drugih izrednih dogodkov na javni cesti promet po tej cesti ni mogoč;

101.

zamenljivo tovorišče je tovorna enota, prirejena meram tovornega vozila in opremljena s pripravami za prekladanje z enega na drug način prevoza (npr. s cestnega na železniški prevoz in obratno).

(2)

Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo enako kot izrazi, opredeljeni v zakonih, ki urejajo pravila cestnega prometa, motorna vozila, voznike in graditev objektov.

3. člen

(pojem in status javnih cest in stvarne pravice na javni cesti)

(1)

Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa.

(2)

Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek je na cestnem zemljišču mogoče pridobiti stvarno služnost na podlagi pravnega posla za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo ter vodov, ki predstavljajo minimalno komunalno oskrbo stavb, pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

(4)

Ne glede na drugi odstavek tega člena je mogoče na cestnem zemljišču ustanoviti stvarno služnost za gradnjo cestnega priključka in nepravo stvarno služnost za gradnjo dela objekta, ki ne posega v prosti profil javne ceste. Medsebojne pravice in obveznosti med upravljavcem ceste in služnostnim upravičencem se uredijo s pogodbo.

(5)

Ne glede na drugi odstavek tega člena je mogoče ustanoviti stavbno pravico na servisnih prometnih površinah javnih cest. Na zemljiščih, objektih in napravah za opravljanje dejavnosti vzdrževanja avtocest in hitrih cest ali za opravljanje spremljajočih dejavnosti je mogoče pridobiti lastninsko pravico pod pogoji, ki jih določa zakon.

(6)

Stvarna in neprava stvarna služnost na cestnih zemljiščih sta odplačni.

(7)

Ne glede na prejšnji odstavek je stvarna služnost na cestnih zemljiščih, ki so v lasti države, v korist občin neodplačna, če gre za gradnjo objektov, ki neposredno služijo izvajanju obvezne gospodarske javne službe lokalnega pomena. V primeru nastanka stvarne služnosti na cestnih zemljiščih, ki so v lasti občine, zaradi gradnje državnih cest občina ni upravičena do nadomestila.

(8)

Na vozišču javne ceste je za izvedbo športnih in drugih prireditev mogoče pridobiti pravico začasne uporabe v skladu z zakonom, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

(9)

Na prometnih površinah zunaj cestišča javne ceste in na površinah ob njem je za opravljanje sezonske gospodarske dejavnosti mogoče pridobiti posebno pravico uporabe.

(10)

Ne glede na drugi odstavek tega člena se lahko površine na cestnem zemljišču, ki niso prometne površine, obremenijo s stvarnimi pravicami ali na njih pridobijo pravice o posebni uporabi v skladu z zakonom, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

4. člen

(skupna javna cesta)

(1)

Skupna javna cesta poteka na območju Republike Slovenije po zemljiščih, ki so v lasti v Republike Slovenije ali občine, in zemljiščih v sosednji državi, ki so v javni uporabi. Skupna javna cesta je javno dobro in je izven pravnega prometa na način in pod pogoji iz prejšnjega člena.

(2)

Skupno javno cesto lahko prosto uporablja vsak na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa. Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določi skupno javno cesto, pri čemer določi tudi, kateri vrsti prometa je namenjena.

(3)

Za gradnjo ali prevzem skupne javne ceste se lahko lastninska pravica na nepremičnini odvzame ali omeji v skladu z zakonom, ki ureja razlastitev ali omejitev lastninske pravice v javno korist na javnih cestah. Razlastitveni upravičenec je Republika Slovenija ali občina. Pri pridobivanju nepremičnin za posamezno skupno javno cesto, če bodo nepremičnine v lasti Republike Slovenije, vlada s sklepom določi organ, ki zastopa razlastitvenega upravičenca.

(4)

Sestavina zahteve za razlastitev ali omejitev lastninske pravice na skupni javni cesti je tudi listina, s katero upravljavec ceste oziroma tuji organ potrjuje kategorizacijo ceste.

(5)

V postopkih v zvezi s skupno javno cesto ali prometom na njej se uporabljajo določbe predpisov, ki se nanašajo na javne ceste v Republiki Sloveniji, če ni z mednarodnim sporazumom določeno drugače.

(6)

Gradnja, upravljanje, vzdrževanje, varstvo infrastrukture ter nadzor nad stanjem javne ceste in varnostjo prometa na njej ter druga vprašanja v zvezi z obratovanjem skupne javne ceste se uredijo z mednarodnim sporazumom.

5. člen

(uporaba javnih cest)

(1)

Javne ceste se lahko uporabljajo le za cestni promet, za druge namene pa samo v primerih ter na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom.

(2)

Uporaba javne ceste, s katero se zasede cestišče z namenom oviranja ali preprečevanja prometa na njej, je prepovedana.

(3)

Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.

(4)

Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.

6. člen

(prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste)

(1)

Prepovedano je izvajati ali opustiti kakršna koli dela na javni cesti, zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala javni cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.

(2)

Prepovedano je:

1.

na cestnem zemljišču javne ceste:

-

puščati živali brez nadzorstva, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino ali graditi napajališča za živali;

-

nameščati in uporabljati luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko zmanjšale varnost prometa;

-

postavljati ograje, stebričke, oporne in podporne zidove, zasaditi živo mejo, drevje, druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati material ali predmete;

-

po brežinah javne ceste spuščati kamenje, drug material ali predmete;

-

nasipati zemljišča, če bi to lahko oviralo nemoteno in varno odvijanje cestnega prometa;

-

postavljati nagrobne plošče in druga spominska znamenja;

-

namerno zažigati travo, les ali druge odpadne snovi;

-

odvajati meteorno vodo, odplake in druge tekočine;

-

ovirati odtekanje vode;

2.

na cestišču javne ceste:

-

razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati;

-

puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj;

-

odlagati sneg, razen odlaganja snega zaradi izvajanja zimske službe;

-

onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi;

-

vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora;

-

razlivati tekočine.

(3)

Pred vključitvijo vozila v promet na javni cesti s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, kmetijskega zemljišča ali območja izvajanja del voznik odstrani s površine koles vozila oziroma vozila material, s katerim bi se lahko onesnažilo vozišče (npr. zemlja, blato).

(4)

Prepovedano je poškodovati, odstraniti, prestaviti, zakriti ali kakor koli spremeniti prometno signalizacijo, prometno opremo ter cestne naprave in druge ureditve, ki so namenjene varnosti, vodenju in nadzoru prometa, zaščiti javne ceste ter preprečevanju škodljivih emisij prometa na javnih cestah.

(5)

Izvajalec rednega vzdrževanja ceste brez odlašanja odstrani z javne ceste vse ovire ali druge posledice ravnanj, ki bi lahko škodovale javni cesti ali ogrožale, ovirale ali zmanjšale varnost prometa na njej. Če to ni mogoče, oviro ali nastalo nevarno mesto na javni cesti do njihove odprave zavaruje s predpisano prometno signalizacijo ter o oviri in drugih posledicah prepovedanih ravnanj brez odlašanja obvesti pristojni inšpekcijski organ za ceste in upravljavca ceste. Povzročitelj ovire ali nevarnega mesta in druge osebe, ki so na nevarnem mestu na javni cesti, upoštevajo navodila izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Vse stroške odstranitve ovir ali drugih posledic prepovedanih ravnanj ali zavarovanja ovir ali nevarnih mest na javni cesti poravna povzročitelj ovire ali nevarnega mesta na javni cesti. Stroške, nastale zaradi odstranitve ovir ali drugih posledic prepovedanih ravnanj ali zavarovanja ovir ali nevarnih mest na javni cesti, od povzročitelja izterja upravljavec ceste. Upravljavec ceste ima zaradi izterjave nastalih stroškov pravico do brezplačnega pridobivanja podatkov, ki omogočajo identifikacijo povzročitelja ovire ali nevarnega mesta (osebno ime oziroma firma, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža, EMŠO), iz registra prebivalstva ali evidence registriranih vozil. Če povzročitelj ni znan ali ga ni mogoče ugotoviti, gredo stroški v breme rednega vzdrževanja ceste.

(6)

Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.

(7)

Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.

(8)

Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki opusti ukrepe, predpisane v petem odstavku tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.

7. člen

(odstranitev poškodovanih ali pokvarjenih vozil z avtocest in hitrih cest)

(1)

Upravljavec avtocest oziroma hitrih cest je na cestah v njegovem upravljanju odgovoren za izvajanje storitev odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil.

(2)

Ne glede na peti odstavek prejšnjega člena in zakon, ki ureja pravila cestnega prometa, lahko upravljavec avtocest oziroma hitrih cest za izvajanje storitev odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, izbere izvajalca odvoza vozil na podlagi postopka javnega naročanja po zakonu, ki ureja javno naročanje.

(3)

Če je za upravljavca avtocest oziroma hitrih cest bolj gospodarno, lahko izvajalca odvoza vozil ne glede na prejšnji odstavek izbere ob upoštevanju četrtega in petega odstavka tega člena in zakona, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, ter z njim sklene koncesijsko pogodbo za največ pet let.

(4)

Upravljavec avtocest oziroma hitrih cest v javnem razpisu poleg območij opravljanja storitev odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil, tehničnih zahtev in pogojev določi tudi najvišje cene, ki jih smejo izvajalci odvoza vozil zaračunati uporabnikom za odstranitev poškodovanega ali pokvarjenega vozila. Najvišje cene odstranitve poškodovanih in pokvarjenih vozil se objavijo na spletni strani upravljavca avtocest oziroma hitrih cest.

(5)

Pravni subjekt, ki sodeluje v postopku izbire izvajalcev odvoza vozil, k svoji ponudbi predloži ustrezna dokazila, ki dokazujejo, da izpolnjuje zlasti naslednje pogoje:

-

ima na dan oddaje ponudbe najmanj dve leti izkušenj pri opravljanju dejavnosti odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil na javnih cestah;

-

je imel v obdobju zadnjih dveh let pred oddajo ponudbe, ko je opravljal dejavnost odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil na javnih cestah, in na dan oddaje ponudbe najmanj dve vozili, namenjeni odstranjevanju vozil 3.500 kg skupne mase, najmanj eno vozilo, namenjeno odstranjevanju vozil 7.500 kg skupne mase, in najmanj eno vozilo, namenjeno odstranjevanju vozil 44.000 kg skupne mase;

-

imajo na dan oddaje ponudbe on in njegovi morebitni partnerji, s katerimi želi izvajati storitev odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil, poravnane vse zapadle finančne in davčne obveznosti do Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, in niso na seznamu ponudnikov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja;

-

imajo na dan oddaje ponudbe on in njegovi morebitni partnerji oziroma imetniki poslovnega deleža v pravnem subjektu ali zakoniti zastopniki ali prokuristi pravnega subjekta, s katerimi želi izvajati storitev odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil, poravnane vse finančne obveznosti do upravljavca avtocest oziroma hitrih cest;

-

ne smejo biti na dan oddaje ponudbe on ali njegovi morebitni partnerji oziroma imetniki poslovnega deleža v pravnem subjektu ali zakoniti zastopniki ali prokuristi pravnega subjekta, s katerimi želi izvajati storitev odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil, pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja pri opravljanju dejavnosti odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil na javnih cestah;

-

njemu in njegovim morebitnim partnerjem oziroma imetnikom poslovnega deleža v pravnem subjektu ali zakonitim zastopnikom ali prokuristom pravnega subjekta, s katerimi želi izvajati storitev odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil, v zadnjih petih letih do dneva oddaje ponudbe ni predčasno prenehala katera koli pogodba, ki so jo imeli sklenjeno z upravljavcem avtocest oziroma hitrih cest, zaradi nespoštovanja pogodbenih obveznosti.

(6)

Izbrani izvajalec odvoza vozil izpolnjuje pogoje iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka ves čas izvajanja storitev odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil na avtocestah in hitrih cestah.

(7)

Odstranjevanje poškodovanih ali pokvarjenih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, na avtocesti in hitri cesti opravlja v skladu s tem členom izbrani izvajalec odvoza vozil.

(8)

Izvajalec odvoza vozil opravlja storitev odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil v skladu s pogodbo, ki jo sklene z upravljavcem avtocest oziroma hitrih cest, in odredbami ter navodili, ki jih poda pooblaščena oseba upravljavca avtocest oziroma hitrih cest.

(9)

Odstranitev poškodovanega ali pokvarjenega vozila z avtoceste ali hitre ceste odredi za to pooblaščena oseba upravljavca avtocest oziroma hitrih cest po postopku, ki ga določi upravljavec avtocest oziroma hitrih cest. Odstranitev poškodovanega ali pokvarjenega vozila opravi izvajalec odvoza vozil v skladu z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa. Izvajalec odvoza vozil na podlagi predhodno sklenjenega dogovora z voznikom oziroma lastnikom ali imetnikom pravice uporabe vozila odpelje poškodovano ali pokvarjeno vozilo do ustreznega kraja za odpravo poškodbe oziroma okvare vozila ali hrambo vozila. Dogovor, ki ga skleneta izvajalec odvoza in voznik oziroma lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, pooblaščena oseba upravljavca avtocest oziroma hitrih cest zaznamuje na posebnem obrazcu, ki ga s podpisom potrdijo izvajalec odvoza vozil in voznik oziroma lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila ter pooblaščena oseba upravljavca avtocest. Če do sklenitve dogovora z voznikom oziroma lastnikom ali imetnikom pravice uporabe vozila ne pride, izvajalec odvoza vozil odpelje vozilo do svojega najbližjega varovanega parkirišča.

(10)

Če je za posamezno območje opravljanja storitve odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil izbranih več izvajalcev odvoza vozil, opravi odstranitev poškodovanega ali pokvarjenega vozila tisti izvajalec odvoza vozil, ki ga upravljavec avtocest oziroma hitrih cest določi za njegovo odstranitev na podlagi razporeda tedenskega dežurstva na posameznem območju opravljanja storitev odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil.

(11)

Če policija pri izvajanju svojih nalog na avtocesti ali hitri cesti odredi zaseg vozila, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, lahko odvoz zaseženega vozila opravi izvajalec odvoza vozil, s katerim ima policija sklenjeno posebno pogodbo in ga določi policija.

(12)

Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ni izvajalec odvoza vozil po tem členu in na avtocesti ali hitri cesti odstrani poškodovano ali pokvarjeno vozilo, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, in posameznik, ki kot izvajalec odvoza vozil po tem členu na avtocesti ali hitri cesti odstrani poškodovano ali pokvarjeno vozilo, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, čeprav pooblaščena oseba upravljavca avtocest oziroma hitrih cest ni odredila njegove odstranitve ali ga upravljavec avtocest oziroma hitrih cest ni določil za njegovo odstranitev na podlagi razporeda tedenskega dežurstva na posameznem območju opravljanja storitev odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil.

(13)

Z globo 4.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 2.000 eurov.

8. člen

(uporaba nekategoriziranih cest)

(1)

Na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, je promet dovoljen le na način in pod pogoji, kot jih določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci teh prometnih površin.

(2)

Na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, je promet urejen in označen v skladu s tem zakonom.

(3)

Nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, se vzdržuje tako, da jo lahko ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih razmer za odvijanje prometa varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki jim je namenjena.

(4)

Drugi in tretji odstavek tega člena se ne uporabljata za gozdno cesto in nekategorizirano cesto.

(5)

Gradnjo, vzdrževanje, označitev in uporabo gozdnih cest ureja zakon, ki ureja gozdove.

(6)

Pri priključevanju nekategorizirane ceste na javno cesto velja nekategorizirana cesta za neprednostno. Cestni priključek nekategorizirane ceste na javno cesto se označi s predpisano prometno signalizacijo, razen individualnega cestnega priključka do zemljišč in priključka poti brez zgrajenega vozišča. Dovoz na takšno cesto je lahko preprečen tudi z zapornico ali drugo fizično oviro.

(7)

Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik – lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec ceste, ki prometa na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, ne uredi ali označi v skladu s tem zakonom, ali ki nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet, ne vzdržuje v skladu s tretjim odstavkom tega člena.

(8)

Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik – lastnik nekategorizirane ceste, ki cestnega priključka nekategorizirane ceste na javno cesto ne označi v skladu s šestim odstavkom tega člena.

(9)

Z globo 2.000 eurov se kaznuje pravna oseba – lastnica ali od nje pooblaščeni upravljavec ceste, ki stori prekršek iz sedmega odstavka tega člena, njena odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.

(10)

Z globo 1.000 eurov se kaznuje pravna oseba – lastnica nekategorizirane ceste, ki stori prekršek iz osmega odstavka tega člena, njena odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.

9. člen

(obveščanje o spremembi prometne ureditve na cesti)

(1)

O vsaki načrtovani spremembi prometne ureditve na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, upravljavec ceste oziroma lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec nekategorizirane ceste, ki se uporablja za javni cestni promet, obvesti policijo, pristojni inšpekcijski organ za ceste in v primeru poteka ceste skozi naselje tudi pristojno občinsko redarstvo najmanj pet dni pred spremembo.

(2)

Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki opusti obveščanje iz prejšnjega odstavka.

(3)

Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opusti obveščanje iz prvega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba in odgovorna oseba v samoupravni lokalni skupnosti pa z globo 500 eurov.

10. člen

(videonadzor cestnega prometa)

(1)

Videonadzor prometa se lahko na javnih cestah uvede v skladu s pogoji, ki jih glede videonadzora na javnih površinah določa zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(2)

Upravljavec ceste ima zaradi vodenja, urejanja, upravljanja in nadzora cestnega prometa, odprave posledic poškodb na javni cesti, varstva javne ceste, zagotavljanja informacij o prometu, stanju javnih cest in razmerah na javnih cestah pravico slikovno snemati vozila na posameznih odsekih javnih cest v njegovem upravljanju (v nadaljnjem besedilu: videonadzor cestnega prometa) na način, da pri tem ni mogoča obdelava osebnih podatkov.

(3)

Kadar je nujno potrebno za obveščanje pristojnih organov o prometnih in drugih nesrečah ter izrednih dogodkih, se lahko videonadzor cestnega prometa izvaja tako, da je mogoča prepoznava vozila oziroma udeleženca cestnega prometa.

(4)

Upravljavec ceste lahko izvaja videonadzor cestnega prometa v obsegu, ki je potreben za izpolnitev namena iz drugega in tretjega odstavka tega člena.

(5)

Upravljavec ceste, ki izvaja videonadzor cestnega prometa, o tem objavi obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se predhodno seznani z izvajanjem videonadzora cestnega prometa.

(6)

Upravljavcu ceste ni treba opremiti javne ceste ali njenega dela z obvestili iz prejšnjega odstavka, če videonadzor cestnega prometa ne omogoča prepoznave vozila oziroma udeleženca cestnega prometa.

(7)

Zbirka posnetkov videonadzora cestnega prometa iz tretjega odstavka tega člena vsebuje posnetek vozila oziroma udeleženca cestnega prometa, kraj, datum in čas posnetka.

(8)

Pri pridobivanju, zbiranju, obdelovanju in vodenju osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka upravljavec ceste ravna v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(9)

Uporaba osebnih podatkov v nasprotju tretjim odstavkom tega člena je prepovedana. Upravljavec ceste lahko podatke iz sedmega odstavka tega člena posreduje drugim organom, če tako določa poseben zakon.

(10)

Podatke iz sedmega odstavka tega člena hrani upravljavec ceste najdlje šest dni od njihove pridobitve. Po poteku roka iz prejšnjega stavka se podatki samodejno izbrišejo.

(11)

Dostopi do osebnih podatkov so urejeni z nivojem uporabniških pravic na podlagi gesel, za vsak vpogled pa se navede podlago in razlog. Upravljavec cest vodi dnevnik obdelav osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Podroben sistem dodeljevanja pravic, uporabniških imen in gesel uredi upravljavec cest v internem aktu.

II. SKUPNE DOLOČBE O GRADNJI, VZDRŽEVANJU, UPRAVLJANJU IN VARSTVU JAVNIH CEST

11. člen

(sestavni deli ceste)

(1)

Cesto v okviru cestnega zemljišča ali kot samostojne funkcionalne celote sestavljajo:

-

cestno telo;

-

cestišče;

-

brežine ceste;

-

cestni objekti;

-

prometna signalizacija in prometna oprema;

-

cestni priključki do meje cestnega zemljišča;

-

naprave za odvodnjavanje ceste in čiščenje odpadnih vod;

-

servisne prometne površine (npr. počivališča, parkirišča, avtobusna postajališča, obračališča, površine za nadzor prometa, oskrbne postaje);

-

intervencijske površine ter dovozne intervencijske ceste do posameznih delov vozišč in cestnih objektov;

-

objekti za vzdrževanje in nadzor cest.

(2)

Upravljavec ceste lahko v okviru cestnega zemljišča vgrajuje in postavlja cestne naprave in druge ureditve, ki so namenjene varnosti, vodenju, urejanju, upravljanju in nadzoru prometa, zagotavljanju informacij o prometu, stanju cest in razmerah na cestah, zaščiti ceste ter preprečevanju škodljivih emisij prometa.

11.a člen

(postavitev fotonapetostnih naprav na cestnem zemljišču)

(1)

Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena je na cestnih zemljiščih javnih cest dopustna postavitev fotonapetostnih naprav pod pogoji in na način, določen s tem členom.

(2)

Postavitev fotonapetostnih naprav je na cestnem zemljišču dopustna, če ni ovirano redno vzdrževanje ceste. Postavitev teh naprav ne sme škodovati cesti, ogrožati, ovirati ali zmanjšati varnosti prometa in mora omogočati njihovo začasno demontažo zaradi izvedbe vzdrževalnih del, ki se izvajajo v skladu s tem zakonom.

(3)

Kadar investitor fotonapetostne naprave ni upravljavec ceste, mora pred izvajanjem gradbenih in drugih del, povezanih s postavitvijo, pridobiti soglasje upravljavca ceste, ki ga izda v skladu s tem zakonom, ali mnenje, ki ga upravljavec ceste izda v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Soglasje ali mnenje iz prejšnjega stavka izdajo upravljavci cest oziroma koncesionar iz 14. ali 67. člena ali gospodarska družba iz 54. člena tega zakona na podlagi javnega pooblastila, če ugotovijo, da je načrtovana postavitev skladna s tem zakonom. Zoper soglasje iz prejšnjega stavka je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za promet.

(4)

Postavitev fotonapetostnih naprav na cestnem zemljišču ni dopustna:

-

v območju prostega profila ceste;

-

v območju preglednih polj, pregledne berme ter polj vidnosti prometne signalizacije;

-

na prometni signalizaciji in prometni opremi s certificirano konstrukcijo;

-

na območju naprav za odvodnjavanje ceste in čiščenja odpadnih vod, vključno z dostopi do njih ter

-

na območju, kjer je evidentirana nestabilnost brežin oziroma pojav padajočega kamenja.

(5)

Ne glede na prejšnji odstavek je postavitev fotonapetostnih naprav dopustna na območju iz četrte alineje prejšnjega odstavka, če tehnična izvedba naprav omogoča neovirano dostopnost in vzdrževanje ceste, njene opreme, objektov in naprav ter ne onemogoča odvodnjavanja ceste in čiščenja odpadnih vod.

(6)

Postavitev fotonapetostnih naprav je dopustna v sklopu izvajanja vzdrževalnih del v javno korist na cesti ter rekonstrukciji in novogradnji ceste, če so pridobljene stvarne pravice na nepremičninah tudi za postavitev teh naprav.

(7)

Pri graditvi objektov in ukrepih na cesti, ki se bodo izvajali kot vzdrževalna dela v javno korist, upravljavec ceste v okviru projektne naloge opredeli, ali na območju načrtovanega ukrepa na cesti obstajajo pogoji za postavitev fotonapetostnih naprav. V primeru ustreznih pogojev mora projektna dokumentacija vsebovati tudi rešitve za postavitev teh naprav hkrati z izvajanjem načrtovanega ukrepa ali v prihodnje (tudi če v fazi projektiranja še ni znano, ali bo postavitev te naprave izvedena in kdo bo investitor). Če postavitev naprave ne bo potekala hkrati z izvajanjem ukrepa na cesti, se rešitve projektirajo in ukrep na cesti izvede tako, da bo morebitna postavitev teh naprav lažja in bo potrebnih čim manj posegov v sestavne dele ceste.

(8)

Ustanavljanje stvarne služnosti ali stavbne pravice na cestnem zemljišču za namen postavitve fotonapetostne naprave je v pristojnosti upravljavca ceste.

(9)

Vsa medsebojna razmerja med lastnikom zemljišča, upravljavcem ceste in investitorjem se uredijo s pogodbo, s katero se uredijo medsebojne finančne in druge obveznosti. Pogodbo iz prejšnjega stavka v imenu in za račun Republike Slovenije sklene minister, pristojen za promet, v imenu in za račun občine pa župan.

(10)

Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki na cestnem zemljišču brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca ceste izvaja gradbena in druga dela, povezana s postavitvijo fotonapetostne naprave.

(11)

Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.

12. člen

(gradnja in vzdrževanje javnih cest)

(1)

Gradnja in vzdrževanje javnih cest je v javnem interesu.

(2)

Gradnja javne ceste obsega celovito izvedbo gradnje objekta, vključno z izvedbo povezanih prostorskih ureditev, potrebnih za njeno dokončanje.

(3)

Javne ceste se načrtujejo, projektirajo, gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, kot jih določajo zakoni, ki urejajo ceste, varstvo okolja, upravljanje voda, prostorsko načrtovanje, graditev objektov, zaščito in reševanje ob prometnih in drugih nesrečah, ter tiste tehnične smernice, katerih uporaba je obvezna.

(4)

Javne ceste se načrtujejo, projektirajo, gradijo in vzdržujejo tako, da je zagotovljeno neovirano gibanje funkcionalno oviranih oseb.

(5)

Za izvajanje zaščite in reševanja ob prometnih in drugih nesrečah imajo javne ceste zagotovljene intervencijske dostope do posameznih delov vozišč in cestnih objektov. Intervencijske poti niso v uporabi za javni cestni promet.

(6)

Če javne ceste ali njenega dela zaradi prostorskih, okoljevarstvenih, tehničnih ali ekonomskih razlogov, varstva kulturne dediščine, posebno težkih terenskih razmer ali drugih posebej utemeljenih razlogov (npr. urejanje skupnega prometnega prostora) ni mogoče načrtovati, projektirati ali graditi z elementi, ki v celoti ustrezajo njenemu prometnemu pomenu in vrstam prometa, ki jim je namenjena, se lahko načrtuje, projektira ali gradi s slabšimi elementi. Za vsa odstopanja se v postopku načrtovanja in projektiranja izvede primerjava z rešitvami, skladnimi s predpisi, ki urejajo projektiranje cest. Predlagane rešitve, ki odstopajo od predpisanih s predpisi, ki urejajo projektiranje cest, upravljavec ceste posebej utemelji in s pisno izjavo presojevalca varnosti cest ali presojevalke varnosti cest (v nadaljnjem besedilu: presojevalec varnosti cest) izkaže, da je kljub načrtovanju, projektiranju ali gradnji javne ceste ali njenega dela s slabšimi elementi zagotovljena varnost javne ceste. Predlagane rešitve odobri za državne ceste minister, pristojen za promet, za občinske ceste pa župan.

(7)

Minister, pristojen za promet, v soglasju z ministrom, pristojnim za prostorske in gradbene zadeve, predpiše pravila o projektiranju in gradnji javnih cest.

(8)

Minister, pristojen za promet, predpiše pravila o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, o zaporah na javnih cestah, pravila za postavljanje naprav in izvedbo ukrepov za umirjanje cestnega prometa ter vzdrževanje javnih cest.

13. člen

(tehnične specifikacije za javne ceste)

(1)

Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju javnih cest ter določanju prometne ureditve na javnih cestah se uporabljajo tehnične specifikacije v skladu s tem členom.

(2)

Tehnične specifikacije pripravljajo tehnični odbori, ki jih izmed strokovnjakov s področja, ki se ureja s tehnično specifikacijo, imenuje direkcija, pristojna za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: direkcija). Za direkcijo opravlja naloge organiziranja, koordiniranja in vodenja priprave tehničnih specifikacij družba, ki kot notranji izvajalec opravlja inženirsko dejavnost in tehnično svetovanje za Republiko Slovenijo in njene organe. Edini ustanovitelj in družbenik te družbe je Republika Slovenija. Poslovni delež družbe se ne more deliti ali prenesti na drugo osebo.

(3)

Minister, pristojen za promet, določi stroške dela tehničnih odborov in imenuje koordinacijski odbor, ki usmerja in spremlja delo tehničnih odborov.

(4)

Tehnične specifikacije izda minister, pristojen za promet, v obliki priporočila.

(5)

Če minister, pristojen za promet, oceni, da je potrebna obvezna uporaba tehnične specifikacije, jo izda kot predpis.

(6)

Tehnične specifikacije so javnosti dostopne na spletni strani ministrstva, pristojnega za promet.

(7)

Če se s tehnično specifikacijo posega na področje, ki ga urejata zakon, ki ureja prostor, ali zakon, ki ureja graditev objektov, minister, pristojen za promet, pred izdajo tehnične specifikacije pridobi soglasje ministra, pristojnega za prostor in graditev objektov.

(8)

Minister, pristojen za promet, predpiše postopke za izdajanje tehničnih specifikacij.

14. člen

(koncesija za gradnjo javne ceste)

(1)

Za gradnjo javne ceste se lahko pravni ali fizični osebi podeli koncesija.

(2)

Koncesija iz prejšnjega odstavka se podeli v skladu z zakonom, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.

(3)

Če je s koncesijsko pogodbo za gradnjo javne ceste določeno, da jo koncesionar določen čas po njeni zgraditvi upravlja, se v tej pogodbi poleg pravic in obveznosti v zvezi z upravljanjem uredijo tudi pravice in obveznosti v zvezi z vzdrževanjem te ceste.

(4)

Koncesionarju iz prejšnjega odstavka se lahko podeli javno pooblastilo za izdajo soglasij in dovoljenj iz 30., 31., 39., 76., 77., 78., 79., 83. in 89. člena tega zakona.

15. člen

(pridobitev stvarnih pravic na nepremičninah za gradnjo javnih cest in ukrepov na njih)

(1)

Za gradnjo javne ceste se lahko v skladu z zakonom lastninska pravica na nepremičnini odvzame proti odškodnini ali nadomestilu v naravi, omeji s pravico uporabe za določen čas ali obremeni z začasno ali trajno služnostjo.

(2)

Služnostna ali stavbna pravica na zemljiščih, ki so v lasti Republike Slovenije, je za potrebe gradnje javne ceste neodplačna.

(3)

Javna korist za razlastitev, omejitev ali obremenitev lastninske pravice je pri izvajanju vzdrževalnih del v javno korist na javni cesti izkazana, če vlada ali občinski svet za konkretno nepremičnino, ki je v območju javne ceste, sprejme sklep, s katerim ugotovi, da so predvidena dela na javni cesti nujno potrebna in v javno korist. Predlog za izdajo sklepa vsebuje opis in gradbeno situacijo predvidenih del, načrt parcel s prikazom delov parcel za razlastitev, omejitev ali obremenitev lastninske pravice, s podatki za prenos točk v naravo ter seznam vseh parcel s podatki o površinah delov parcel, na katerih se izkazuje javna korist.

(4)

Če bi bila izvedba ukrepov, ki so potrebni zaradi varstva pred hrupom in drugimi emisijami prometa, bolj učinkovita in ekonomična na sosednjih nepremičninah kot izvedba na cestnem zemljišču, se lahko na podlagi pravnega posla z lastnikom sosednje nepremičnine ustanovi stvarna služnost.

16. člen

(katastrski postopki za določitev in označitev meje cestnega zemljišča)

(1)

Meja cestnega zemljišča se določi na podlagi načrta parcel iz prostorskega akta države oziroma občine, načrta parcel iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelane na podlagi prostorskega akta države ali občine, načrta parcel iz sklepa vlade oziroma občinskega sveta o ugotovitvi javne koristi ali dejanske rabe ceste, določene v skladu z merili za določitev cestnega zemljišča.

(2)

Meja cestnega zemljišča, ki poteka po delu meje parcele, se določi v katastrskem postopku ureditve meje parcele.

(3)

Meja cestnega zemljišča, ki ne poteka po delu meje parcele, se določi v katastrskem postopku parcelacije, izravnave meje, nove izmere ali komasacije.

(4)

Meja cestnega zemljišča, ki se določa v postopku parcelacije na podlagi dejanske rabe ceste, se izvede na podlagi načrta parcel, ki je izdelan v skladu z merili za določitev meje cestnega zemljišča, določenimi s tem zakonom. Načrt parcel se izdela tako, da je mogoče prenesti na novo določene točke neposredno v naravo. Načrt parcel za potrebe inženirskega dela katastrskega postopka parcelacije zagotavlja upravljavec ceste.

(5)

Merila za določitev meje cestnega zemljišča se uporabljajo tudi v postopku izravnave meje, nove izmere ali komasacije.

(6)

Katastrski postopki za določitev ali označitev meje cestnega zemljišča se izvedejo v skladu z zakonoma, ki urejata arhitekturno in inženirsko dejavnost ter kataster nepremičnin, določbami tega člena in 17. člena tega zakona.

(7)

Katastrski postopki za določitev ali označitev meje cestnega zemljišča in vpis sprememb v katastru nepremičnin se izvedejo na podlagi zahteve lastnika oziroma lastnikov ali skupnih lastnikov parcele ali upravljavca ceste v primerih, ko je lastnik zemljišča Republika Slovenija ali posamezna občina.

(8)

Stranke v katastrskih postopkih za določitev ali označitev meje cestnega zemljišča so lastniki parcel in upravljavec ceste.

(9)

Lastnika nepremičnine ali lastnika sosednje nepremičnine, ki je neznan ali katerega naslov je neznan ali je umrl in dediči niso znani, v katastrskem postopku za določitev ali označitev meje cestnega zemljišča zastopa skrbnik za poseben primer, ki ga na predlog upravljavca ceste v 60 dneh po prejemu predloga imenuje upravni organ, pristojen za odločanje o skrbništvu.

(10)

Za označitev meje cestnega zemljišča ni potrebno soglasje lastnikov sosednjih parcel.

17. člen

(določitev meje cestnega zemljišča v postopku parcelacije)

(1)

Če se meja cestnega zemljišča določi v postopku parcelacije, se določijo samo lomi meje cestnega zemljišča. Če se meja cestnega zemljišča začne ali konča na meji parcele, mora biti v tem delu meja parcele urejena.

(2)

Meja cestnega zemljišča se v katastru nepremičnin evidentira kot več novih delov mej parcel, pri čemer se za evidentiranje teh delov uporabijo lomi meje cestnega zemljišča in obstoječe meje parcel iz katastra nepremičnin. Novi deli meja se v katastru nepremičnin evidentirajo kot urejene meje. Označitev mej cestnega zemljišča se izvede samo na zunanjih lomih parcelne meje cestnega zemljišča.

(3)

Meja cestnega zemljišča se lahko na podlagi načrta parcel, ne glede na določbe tega zakona in zakona, ki ureja kataster nepremičnin, v inženirskem delu katastrskega postopka izvede kot določitev parcelnih številk (v nadaljnjem besedilu: parcelacija v pisarni), pri čemer se potek meje cestnega zemljišča določi na podlagi podatkov iz načrta parcel. V inženirskem delu katastrskega postopka parcelacije v pisarni se stranke seznanijo s potekom meje cestnega zemljišča v naravi, meje cestnega zemljišča pa v naravi ni treba označiti. V upravnem delu katastrskega postopka parcelacije v pisarni stranke ni treba zaslišati in seznaniti z dejstvi pred izdajo odločbe o parcelaciji. Odločba o parcelaciji se izda na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka. Pritožba zoper odločbo o parcelaciji ne zadrži vpisa sprememb podatkov v katastru nepremičnin.

(4)

Če se meja cestnega zemljišča določa po postopku iz četrtega odstavka prejšnjega člena obstoječi cesti, ki ni evidentirana v katastru nepremičnin, se v okviru inženirskega dela katastrskega postopka izvede mejna obravnava in parcelacija na terenu, na katero geodetsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetske dejavnosti iz zakona, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, povabi vse stranke postopka iz osmega odstavka prejšnjega člena vsaj osem dni pred njeno izvedbo. Za stranke, ki se postopka mejne obravnave in parcelacije na terenu niso udeležile, geodetsko podjetje dokaže, da so bile pravilno vabljene. Dokazilo mora biti izkazano v elaboratu parcelacije. Nenavzočnost pravilno vabljenih strank ali njihovo nestrinjanje z določitvijo meje cestnega zemljišča ne zadrži izdaje odločbe o parcelaciji v katastru. Strank v upravnem delu katastrskega postopka ni treba zaslišati in jih seznaniti z dejstvi pred izdajo odločbe o parcelaciji. Odločba se izda na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka. Pritožba zoper odločbo o parcelaciji ne zadrži vpisa sprememb podatkov v katastru nepremičnin.

(5)

Če se meja cestnega zemljišča določi na podlagi načrta parcel iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelane na podlagi prostorskega akta države ali občine ali načrta parcel iz sklepa vlade oziroma občinskega sveta o ugotovitvi javne koristi, nenavzočnost pravilno vabljenih strank v katastrskem postopku ali njihovo nestrinjanje z določitvijo meje cestnega zemljišča ne zadrži izdaje odločbe o parcelaciji. Pritožba zoper odločbo o parcelaciji ne zadrži vpisa sprememb podatkov v katastru nepremičnin.

18. člen

(stanje javnih cest ter prometne signalizacije in prometne opreme)

(1)

Javne ceste se redno vzdržujejo tako, da jih lahko ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih razmer za odvijanje prometa varno uporabljajo vsi uporabniki cest, ki so jim namenjene.

(2)

Prometna signalizacija in prometna oprema na javnih cestah se postavi in označi v skladu s tem zakonom, in tako, da je dobro vidna. Biti mora redno vzdrževana in ob vsakem uničenju, poškodovanju ali odstranitvi zamenjana, nadomeščena ali ponovno označena.

(3)

Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki prometne signalizacije ali prometne opreme na javni cesti ne postavi ali označi v skladu s tem zakonom, ali ki prometne signalizacije ali prometne opreme ne vzdržuje ali je ob uničenju, poškodovanju ali odstranitvi ne zamenja, nadomesti ali ponovno označi, njegova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.

19. člen

(redno vzdrževanje javnih cest)

(1)

Redno vzdrževanje javnih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega zemljišča ter vzpostavitev prevoznosti javnih cest ob naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: redno vzdrževanje javnih cest).

(2)

Minister, pristojen za promet, predpiše vrsto in način izvedbe rednih vzdrževalnih del na javnih cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest.

(3)

Način opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja državnih cest določi vlada, občinskih cest pa občina.

20. člen

(nujna vzdrževalna dela ob stavki)

(1)

Izvajalec rednega vzdrževanja cest ob stavki svojih delavcev zagotovi najmanj:

-

nadzor nad prevoznostjo in usposobljenostjo cest za varen promet z rednimi pregledi cest v obsegu in pogostnosti, ki sta določena za posamezno kategorijo ceste;

-

zavarovanje nevarnih mest na cesti, če ugotovljenih pomanjkljivosti, ki ogrožajo promet na njej, izvajalec pregleda ne more takoj odpraviti;

-

izvedbo ukrepov za zavarovanje ceste, katerih opustitev bi lahko povzročila poškodbe ceste ali ogrozila življenja ljudi in živali ter povzročila veliko gospodarsko škodo;

-

pripravljenost za ukrepanje ob grozeči naravni nesreči, vzpostavljanje prometne signalizacije ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč na javnih cestah;

-

prevoznost cest v zimskem času najmanj v obsegu, ki omogoča odvijanje prometa ob uporabi zimske opreme;

-

zagotavljanje tekočih podatkov o stanju in prevoznosti cest.

(2)

Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, njegova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.

21. člen

(vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist, rekonstrukcija in novogradnja cest)

(1)

Pri vzdrževalnih delih izvajalec del najpozneje v 30 dneh po končanju del poda upravljavcu ceste pisno izjavo o dokončanju del. Po prejemu izjave upravljavec ceste z izvajalcem in nadzornikom opravi pregled izvedenih del. Vzdrževalna dela se zaključijo s sklepom upravljavca ceste.

(2)

V okviru vzdrževalnih del v javno korist se lahko zgradijo tudi drugi cestni objekti, ki jih pogojujejo načrtovana vzdrževalna dela v javno korist (npr. premostitveni objekti, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje), ter objekti gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, ki jih je treba v območju ceste zgraditi, nadomestiti ali prestaviti zaradi izvedbe teh del.

(3)

Kot vzdrževalna dela v javno korist se lahko izven območja ceste izvajajo ukrepi, namenjeni varovanju ceste pred padajočim kamenjem in drevjem (npr. lovilne mreže, zaščitne mreže in palisadne stene), ukrepi, namenjeni varovanju bivalnega okolja pred vplivi ceste (npr. protihrupna zaščita), ter gradnja začasnih premostitvenih objektov in cest za potrebe obvozov, katerih uporaba je dovoljena največ dve leti.

(4)

Ne glede na drugi odstavek tega člena se lahko kot vzdrževalna dela v javno korist zgradi kolesarska pot med dvema javnima cestama, če je ta sestavni del daljinske kolesarske povezave, če njena dolžina ne presega 1000 metrov in če izpolnjuje merila za enostavne gradbene inženirske objekte, določene s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov.

(5)

Za izvedbo vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist se investicijska dokumentacija ne izdeluje, razen dokumenta o identifikaciji investicijskega projekta in poročila o izvajanju investicije.

(6)

Če se pri vzdrževalnih delih in vzdrževalnih delih v javno korist ugotovi, da gre za več podobnih investicij ali za druge smiselno povezane posamične ukrepe (npr. preplastitve, sanacije objektov, brežin in zidov), ki so po vsebini, zasnovi in obsegu zaključena celota, se lahko združijo v programski projekt, za katerega veljajo isti postopki in merila kot za posamičen investicijski projekt. Vrednost posameznega ukrepa oziroma objekta v programskem projektu ne sme presegati enega milijona eurov.

(7)

Dokumentacija izvedenih del za vzdrževalna dela v javno korist, ki se izvajajo zaradi odprave posledic prometnih in drugih nesreč ter izrednih dogodkov, se izdela po nastanku prometne in druge nesreče oziroma izrednega dogodka.

(8)

Če se vzdrževalna dela v javno korist izvajajo pod prometom, načrt organizacije gradbišča obsega tudi načrt prometne ureditve s prikazom zapore ceste. Če se za začasno cesto uporabi dokončana posamezna faza ceste ter v primeru, ko so vzdrževalna dela v javno korist končana in še ni izdano dovoljenje iz desetega odstavka tega člena, lahko izvajalec rednega vzdrževanja ceste konča zaporo prometa in pod posebnimi pogoji dovoli začasno uporabo ceste, če je nadzornik predhodno podal pisno izjavo, da so dela dokončana v skladu s projektno dokumentacijo in da so izpolnjene predpisane bistvene zahteve.

(9)

Po izvedbi vzdrževalnih del v javno korist izvajalec del najpozneje v 30 dneh po končanju del poda upravljavcu ceste pisno izjavo o dokončanju del, na podlagi katere upravljavec ceste poda ministru, pristojnemu za promet, za državne ceste ali županu za občinske ceste zahtevo za pregled izvedenih del. Če izvajalec del pisne izjave o dokončanju del ne poda v roku iz prejšnjega stavka, upravljavec ceste v petih dneh poda ministru, pristojnemu za promet, za državne ceste ali županu za občinske ceste zahtevo za pregled izvedenih del.

(10)

Po opravljenem pregledu izda minister, pristojen za promet, za državne ceste oziroma župan za občinske ceste odločbo, s katero odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali izda dovoljenje za izročitev ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta v neomejeno uporabo, če ni pomanjkljivosti, oziroma v začasno omejeno uporabo do odprave pomanjkljivosti v roku, določenem v dovoljenju za izročitev ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta v začasno omejeno uporabo. Minister, pristojen za promet, oziroma župan lahko v času veljavnosti dovoljenja za izročitev ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta v začasno omejeno uporabo podaljšata njegovo veljavnost, če upravljavec ceste ugotovljenih pomanjkljivosti iz upravičenih razlogov (npr. zaradi neugodnih vremenskih razmer, nepravočasne uskladitve projekta izvedenih del s tehnično upravičenimi spremembami, ugotovljenimi na pregledu izvedenih del) ni mogel odpraviti v roku, določenem v dovoljenju za izročitev ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta v začasno omejeno uporabo, vendar največ za dve leti. V postopku izdaje dovoljenja za izročitev ceste, cestnega odseka ali cestnega objekta v začasno ali neomejeno uporabo je stranka le upravljavec ceste.

(11)

Za izvedbo vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist minister, pristojen za promet, predpiše način in postopek odobritve projektne dokumentacije, vrsto in način izvedbe, način in postopek nadzora nad izvedbo, način in postopek pregleda, način in postopke prevzema izvedenih del.

(12)

Rekonstrukcija in novogradnja cest se izvajata v skladu z zakonoma, ki urejata graditev objektov in urejanje prostora.

22. člen

(obveznosti lastnikov ali imetnikov pravice uporabe nepremičnin ob javni cesti)

(1)

Lastniki ali imetniki pravice uporabe zemljišč ob javni cesti dopustijo posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo javne ceste, zlasti:

-

dostop do cestnih objektov zaradi njihovega vzdrževanja;

-

gradnjo objektov in naprav za odvodnjavanje cestišča in cestnega telesa;

-

postavitev prometne signalizacije in prometne opreme;

-

izvedbo ukrepov in postavitev začasnih ali stalnih naprav za zaščito ceste in prometa na njej pred snežnimi plazovi, zameti, hrupom, slepilnimi učinki in drugimi škodljivimi vplivi;

-

odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda;

-

izvedbo ukrepov za vzpostavitev prevoznosti ceste oziroma odpravo neposredno grozeče nevarnosti, če izvedba ukrepov ni mogoča v okviru cestnega zemljišča.

(2)

Za izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka se lahko lastninska pravica na nepremičnini začasno ali trajno obremeni s služnostjo v javno korist.

(3)

V primeru ustanovitve služnosti v javno korist lastniku služeče nepremičnine pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček.

(4)

Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek posameznik – lastnik ali imetnik pravice uporabe zemljišča, ki ne dopusti posegov, določenih v prvem odstavku tega člena.

(5)

Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba – lastnica ali imetnica pravice uporabe zemljišča, ki ne dopusti posegov, določenih v prvem odstavku tega člena, njena odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.

23. člen

(obveznosti upravljavca ceste zaradi čezmerne obremenitve varovanih prostorov stavb s hrupom)

(1)

Če linijski vir hrupa zaradi obratovanja ceste v obstoječi stavbi čezmerno obremenjuje varovane prostore, upravljavec ceste za te prostore zagotavlja pasivne ukrepe za varstvo pred hrupom v skladu s predpisom o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju.

(2)

Pasivne ukrepe iz prejšnjega odstavka upravljavec ceste zagotavlja lastniku stavbe v obliki sofinanciranja stroškov menjave stavbnega pohištva na fasadah stavb, na katerih je ugotovljena čezmerna obremenitev linijskega vira hrupa zaradi obratovanja ceste. Kot ocena obremenitve okolja s hrupom iz predpisa, ki ureja področje mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, se štejejo rezultati obratovalnega monitoringa hrupa.

(3)

Upravljavec ceste zagotavlja pasivne ukrepe iz prejšnjega odstavka le na stavbah, ki so zgrajene v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, in so naseljene oziroma v uporabi. Višina sofinanciranja je odvisna od ravni hrupa, ki ji je stavba izpostavljena, ne sme pa presegati 60 odstotkov zneska izvedbe celotnega ukrepa na čezmerno obremenjenih delih stavbe.

(4)

K izvedbi pasivnih ukrepov iz drugega odstavka tega člena upravljavec ceste ni zavezan, če gre za obstoječo stavbo z varovanimi prostori, pri kateri bi morala biti izvedena ustrezna zaščita pred hrupom ob njeni gradnji, ali pa izvedba ukrepa zaradi slabega gradbenega stanja stavbe ni mogoča.

(5)

O pravici do sofinanciranja pasivnega ukrepa za varstvo pred hrupom odloči upravljavec ceste na zahtevo lastnika stavbe.

(6)

Minister, pristojen za promet, podrobneje predpiše pogoje in postopek za izvedbo ter sofinanciranje pasivnih ukrepov za varstvo pred hrupom varovanih prostorov stavb.

24. člen

(prometna signalizacija in prometna oprema)

(1)

Javne ceste in nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet, so opremljene s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence cestnega prometa opozarja na nevarnost na cesti ali delu ceste, jim naznanja omejitve, prepovedi in obveznosti, jim daje potrebna obvestila za varen in neoviran promet ter jih vodi v prometu.

(2)

Prometna signalizacija in prometna oprema na cestah sta postavljeni tako, da ju avtomatizirani sistemi za pomoč voznikom lahko zaznajo, udeleženci cestnega prometa pa pravočasno opazijo in razumejo njun pomen ter ravnajo v skladu s pomenom in zahtevami, ki jih določata.

(3)

Prometna signalizacija in prometna oprema ustrezata odrejeni prometni ureditvi in prometno-tehničnim in varnostnim razmeram na cesti oziroma delu ceste.

(4)

Prometna signalizacija in prometna oprema se postavita tako, da omogočata v primeru prometnih in drugih nesreč ter izrednih dogodkov pravočasno obveščanje in preusmerjanje udeležencev cestnega prometa na drugo državno, občinsko ali nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni cestni promet.

(5)

Prehodi za pešce in kolesarje na cestah so označeni s predpisano prometno signalizacijo in ponoči osvetljeni v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja varstvo okolja. Semaforizirani prehodi za pešce in kolesarje in prehodi za pešce in kolesarje v križiščih se ne označujejo z vertikalno prometno signalizacijo. Prehodi za pešce in kolesarje na cestah z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno smer so dopustni le v primeru, ko prostorske omejitve ne omogočajo izvedbe izvennivojskega križanja. V teh primerih se prometna pasova ločita s prometnim otokom ali izvede semaforiziran prehod, razen na enosmernih cestah v naselju, ki potekajo v območju omejene hitrosti.

(6)

S prometno signalizacijo in prometno opremo se označijo tudi nevarnosti, zlasti tiste, ki nastanejo zaradi poškodbe ali ovire na cesti, ter začasne obveznosti, omejitve ali prepovedi v prometu. Namestitev in uporaba prometne opreme na javni cesti je dopustna tudi za prisilno ustavljanje vozil, s katero se prepreči nadaljnja vožnja in voznika prisili k ustavitvi vozila, v primerih, ko je utemeljeno pričakovati, da bi z nadaljevanjem vožnje ogrožal druge udeležence cestnega prometa.

(7)

Prometno signalizacijo in prometno opremo iz prejšnjega odstavka je treba odstraniti, ko preneha vzrok, zaradi katerega sta bili postavljeni, oziroma ju prekriti za čas, ko nista potrebni.

(8)

Prometno signalizacijo in prometno opremo v okviru del rednega vzdrževanja postavlja in odstranjuje izvajalec rednega vzdrževanja ceste.

(9)

Pri postavljanju prometne signalizacije velja med upravljavci cest medsebojna vzajemnost, kjer lahko upravljavec ene ceste v primeru zapore in omejitve uporabe te ceste ali označitve spremembe prometne ureditve na njej postavlja prometno signalizacijo na cesti, s katero upravlja drug upravljavec. O postavitvi prometne signalizacije obvesti upravljavca te ceste najmanj tri dni pred postavitvijo. Upravljavec ceste s postavitvijo prometne signalizacije na cesti, s katero upravlja drug upravljavec ceste, prevzema odgovornost za pravilnost njene postavitve.

(10)

Ne glede na osmi odstavek tega člena smejo prometno signalizacijo in prometno opremo za kratkotrajno ustavitev prometa pri opravljanju izrednega prevoza pod pogoji dovoljenja za izredni prevoz postaviti in odstraniti izvajalci izrednega prevoza.

(11)

Ne glede na osmi odstavek tega člena lahko prometno signalizacijo in prometno opremo za začasno označitev kraja nadzora postavljajo in odstranjujejo tudi pooblaščene osebe organov, pristojnih za nadzor predpisov, s katerimi so določeni prekrški, in v skladu s svojimi pooblastili opravljajo nadzor v prometu.

(12)

Izvajalci izrednega prevoza, gasilci in delavci organov iz prejšnjega odstavka s postavitvijo oziroma odstranitvijo prometne signalizacije in prometne opreme prevzemajo odgovornost za pravilnost njihove postavitve oziroma odstranitve.

(13)

Ne glede na osmi odstavek tega člena smejo prometno signalizacijo in prometno opremo za označitev kraja, na katerem se opravlja nadzor prometa, za označitev in zavarovanje kraja prometne in druge nesreče ter za prikazovanje drugih nujnih obvestil udeležencem prometa postaviti in odstraniti policisti in cestninski nadzorniki, za označitev in zavarovanje kraja prometne in druge nesreče ter izrednega dogodka na oziroma ob javni cesti pa tudi gasilci.

(14)

Z globo 1.000 eurov se kaznujeta za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja cest in izvajalec izrednega prevoza, če ravnata v nasprotju s sedmim odstavkom tega člena, njuna odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.

25. člen

(naprave in ukrepi za umirjanje prometa)

(1)

Naprave za umirjanje prometa so fizične, svetlobne ali druge naprave in ovire, s katerimi se udeležencem v cestnem prometu onemogoči vožnja s hitrostjo, višjo od predpisane s prometnim pravilom ali odrejene s prometnim znakom, ali se jih opozori na prisotnost ranljivih udeležencev v prometu.

(2)

Naprave iz prejšnjega odstavka lahko v primeru neupoštevanja odrejenih obveznosti oziroma izrecnih odredb s strani udeležencev cestnega prometa promet umirjajo tudi selektivno z dvigovanjem ali spuščanjem vozne površine.

(3)

Ukrepi za umirjanje prometa so tehnične rešitve na cesti, ki s svojim oblikovanjem umirjajo promet (npr. drevesna zasaditev, strukturna in barvna obdelava prometnih površin, urbana oprema).

(4)

Naprave in ukrepi za umirjanje prometa se lahko postavijo oziroma izvedejo na cestah, ob katerih potekajo šolske poti, in na delih cest v naselju, ki potekajo pred vzgojno-varstvenimi in izobraževalnimi ustanovami ter drugimi ustanovami s specifično populacijsko strukturo, mimo katerih z rešitvami in ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo projektiranje cest, ni mogoče zagotoviti želene hitrosti vozil.

(5)

Naprave oziroma ukrepi iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se označijo s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo.

26. člen

(križanja javne ceste z železniško progo)

Križanja javnih cest in železniških prog se omejijo na najnujnejši obseg, in sicer tako, da se dvoje ali več javnih cest usmeri na skupno križanje z železniško progo. Način križanja javnih cest in železniških prog ter razmejitev stroškov njihove gradnje, ki bremeni javno cesto ali železniško progo, se uredita v skladu z zakonom, ki ureja varnost v železniškem prometu.

27. člen

(varovalni gozdovi in hudourniki ob javni cesti)

(1)

Upravljavec ceste lahko ministrstvu, pristojnemu za gozdarstvo, poda predlog, da se gozd vzdolž javne ceste ali v njeni bližini, ki je pomemben zaradi njenega varovanja pred erozijo zemljišča, snežnimi plazovi in podobnega, razglasi za varovalni gozd v skladu z zakonom, ki ureja gozdove.

(2)

Pravne ali fizične osebe, ki v območju javne ceste pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, pred začetkom del obvestijo upravljavca ceste o vrsti in obsegu del in vrsto in obseg del uskladijo z upravljavcem ceste tako, da se kar najbolj zavaruje tudi javna cesta.

(3)

Upravljavec ceste krije del stroškov za pogozditev goljav ter za ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo javne ceste.

(4)

Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(5)

Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.

28. člen

(gradnja žičniških naprav čez javne ceste)

(1)

Javna cesta, ki jo prečka žičniška naprava, se zavaruje z ustrezno lovilno napravo. Stroške postavitve in vzdrževanja lovilne naprave krije investitor oziroma upravljavec žičniške naprave.

(2)

Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.

(3)

Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.

29. člen

(izkoriščanje mineralnih surovin ob javni cesti)

(1)

Pridobivalni prostori mineralnih surovin so lahko le v takšni oddaljenosti od javne ceste, da to ne vpliva na stabilnost cestnih objektov, cestnega telesa, vzdrževanje ceste in varnost prometa.

(2)

Če so za območje pridobivalnega prostora mineralnih surovin na podlagi študij, ki so podlaga za pripravo prostorskega akta, dokazani vplivi pridobivalnega prostora mineralnih surovin na javno cesto, mora biti upravljavec ceste vključen v postopek prostorskega načrtovanja pridobivalnega prostora mineralnih surovin.

30. člen

(omejitve izvajanja del zunaj varovalnega pasu ceste)

(1)

Za izvajanje del zunaj varovalnega pasu ceste, ki bi lahko povzročila nestabilnost cestnega telesa ali kakor koli drugače ogrozila varnost prometa na cesti, lastnik zemljišča ali imetnik pravice uporabe zemljišča pridobi soglasje upravljavca ceste.

(2)

Če izvajalec rednega vzdrževanja cest ugotovi, da izvajanje del zunaj varovalnega pasu ceste, za izvedbo katerih ni bilo pridobljeno soglasje iz prejšnjega odstavka, ogroža stabilnost ceste ali povzroča nevarnosti erozije, pozove lastnika zemljišča ali imetnika pravice uporabe zemljišča, da nemudoma preneha izvajati dela in o tem obvesti upravljavca ceste, ki od lastnika zemljišča ali imetnika pravice uporabe zemljišča zahteva, da v 30 dneh od prejema poziva poda vlogo za pridobitev soglasja.

(3)

Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik – lastnik ali imetnik pravice uporabe zemljišča, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena ali ne poda vloge za pridobitev soglasja upravljavca ceste iz prejšnjega odstavka.

(4)

Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba – lastnica ali imetnica pravice uporabe zemljišča, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena ali ne poda vloge za pridobitev soglasja upravljavca ceste iz drugega odstavka tega člena, njena odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.

31. člen

(izvajanje del v območju javne ceste)

(1)

Za izvajanje gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo (npr. izkopi, prekopi, podkopi, vrtanja), ter gozdarskih del (npr. podiranje dreves, spravilo lesa) v območju javne ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet na javni cesti, poškodovala javno cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, se pridobi soglasje upravljavca ceste, s katerim se določijo pogoji za opravljanje teh del.

(2)

Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki v območju javne ceste brez soglasja upravljavca ceste ali v nasprotju z njim opravlja gradbena in druga dela, povezana z gradnjo, ter gozdarska dela in s tem ovira ali ogroža promet ali poškoduje javno cesto ali poveča stroške njenega vzdrževanja.

(3)

Z globo 2.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov.

32. člen

(razmejitev obveznosti med upravljavci javnih cest in upravljavci vodotokov)

(1)

Stroške gradnje objektov in naprav za ohranjanje vodnega režima vodotoka, ki so potrebni zaradi prečkanja javne ceste z vodotokom ali njenega poteka po priobalnih zemljiščih vodotoka, krije upravljavec ceste.

(2)

Vzdrževanje zavarovanja podporne konstrukcije premostitvenega objekta ter objektov in naprav, ki so bili zgrajeni izključno za zaščito premostitvenega objekta pred škodljivim delovanjem voda (npr. pragovi, obrežna zavarovanja), so sestavni del vzdrževanja javne ceste.

(3)

Vzdrževanje objektov in naprav, ki služijo vodotoku, ter obrežnih zavarovanj in zavarovanj struge vodotoka so sestavni del vzdrževanja vodotoka.

(4)

Če javna cesta poteka po priobalnih zemljiščih vodotoka, stroške vzdrževanja javne ceste in pripadajočih objektov ter vodnih ureditev, ki so bili zgrajeni izključno za zaščito javne ceste pred škodljivim delovanjem voda, na tem območju javne ceste krije upravljavec ceste. Stroški vzdrževanja objektov in vodnih ureditev, ki služijo tako zaščiti javne ceste pred škodljivim delovanjem voda kot tudi ohranjanju vodnega režima, se sorazmerno razdelijo med upravljavca ceste in upravljavca vodotoka.

(5)

Če javna cesta poteka po priobalnih zemljiščih vodotoka, upravljavec vodotoka in upravljavec ceste skleneta dogovor glede izvajanja posameznih vzdrževalnih del na vodotoku in medsebojnih obveznosti pri izvajanju teh del.

33. člen

(razmejitev obveznosti med različnimi investitorji gospodarske javne infrastrukture)

(1)

Investitor občinske ceste ali objekta oziroma naprave druge gospodarske javne infrastrukture, ki se gradi v okviru gradnje državne ceste, v celoti zagotovi financiranje takšne gradnje, če zakon ne določa drugače.

(2)

Prejšnji odstavek se uporablja tudi v primeru, ko se v okviru gradnje avtoceste ali hitre ceste, katere investitor je koncesionar iz 14. člena ali posebna gospodarska družba iz 54. člena tega zakona, gradi ali obnavlja druga državna cesta.

(3)

Infrastrukturo, ki se v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena gradi v okviru gradnje državne ceste, upravljavec, določen v pogodbi iz četrtega odstavka tega člena, po njeni končani gradnji prevzame v upravljanje in vzdrževanje. Če je ne prevzame v upravljanje in vzdrževanje, povrne vse stroške in vso škodo, povezano s to infrastrukturo, ki nastane investitorju ceste, od katerega bi infrastrukturo moral prevzeti.

(4)

Razmejitev obveznosti med investitorji iz prvega in drugega odstavka tega člena ter upravljavci se podrobneje uredi s pogodbo.

(5)

Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata, če je gradnja gospodarske javne infrastrukture nujna posledica gradnje državne ceste (npr. odprava škode, nastale na infrastrukturi zaradi gradnje državne ceste, prestavitev infrastrukture zaradi gradnje državne ceste).

34. člen

(največje dovoljene osne obremenitve vozil na javnih cestah)

(1)

Na javnih cestah vozila ali skupine vozil, sama ali skupaj s tovorom, ne smejo presegati največjih dovoljenih osnih obremenitev, predpisanih za posamezne vrste vozil ali skupine vozil.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek na javnih cestah vozila ali skupine vozil, sama ali skupaj s tovorom, ne smejo presegati omejenih osnih obremenitev, odrejenih s prometnim znakom.

(3)

Lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila ali skupine vozil, s katerim je bila pri prevozu deljivega tovora presežena največja dovoljena osna obremenitev, upravljavcu ceste plača odškodnino zaradi obremenitve javne ceste nad s predpisi ali s prometno signalizacijo določeno največjo dovoljeno osno obremenitev vozila ali skupine vozil. Pri odmeri odškodnine se upoštevajo prevozna razdalja na javni cesti, na kateri je bila prekoračena največja dovoljena osna obremenitev vozila ali skupine vozil, in škodni vplivi prevoza na javno cesto, ki so odvisni od višine prekoračitve največje dovoljene osne obremenitve vozila ali skupine vozil. Odškodnina obsega tudi stroške postopka izračuna njene višine.

(4)

Policija ali občinsko redarstvo, ki na javni cesti ugotovita kršitev po tem členu, o pravnomočno ugotovljenem prekršku obvestita upravljavca ceste, po kateri je potekal prevoz, ter mu pošljeta vse informacije in predložita vse dokaze, ki so potrebni za izračun odškodnine. Upravljavec ceste na podlagi pridobljenih podatkov in predloženih dokazov z odločbo odloči o višini odškodnine.

(5)

Višino in način zaračunavanja odškodnine iz tretjega odstavka tega člena podrobneje predpiše vlada.

(6)

Voznik, ki opravlja prevoz v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, oseba, ki naloži tovor, in naročnik prevoza, ki zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:

-

200 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno osno obremenitev od 3 do vključno 10 odstotkov;

-

300 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 10 do vključno 20 odstotkov;

-

600 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 20 do vključno 30 odstotkov;

-

900 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 30 odstotkov.

(7)

Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja prevoz v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, ki naloži tovor, oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:

-

600 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno osno obremenitev od 3 do vključno 10 odstotkov;

-

900 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 10 do vključno 20 odstotkov;

-

1.800 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 20 do vključno 30 odstotkov;

-

3.000 eurov, če osna obremenitev presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno osno obremenitev nad 30 odstotkov.

(8)

Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja prevoz v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, ki naloži tovor, oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena.

(9)

Na javnih cestah je prepovedan promet vozil, katerih osne obremenitve presegajo dovoljene osne obremenitve po določilih proizvajalca vozila.

(10)

Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki opravlja prevoz v nasprotju s prejšnjim odstavkom.

(11)

Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja prevoz v nasprotju z devetim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:

-

600 eurov, če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po določilih proizvajalca vozila do vključno 10 odstotkov;

-

900 eurov, če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po določilih proizvajalca vozila nad 10 do vključno 20 odstotkov;

-

1.800 eurov, če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po določilih proizvajalca vozila nad 20 do vključno 30 odstotkov;

-

3.000 eurov, če osna obremenitev presega dovoljeno osno obremenitev po določilih proizvajalca vozila nad 30 odstotkov.

(12)

Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja prevoz v nasprotju z devetim odstavkom tega člena.

35. člen

(največje dovoljene skupne mase vozil na javnih cestah)

(1)

Na javnih cestah vozila ali skupine vozil, sama ali skupaj s tovorom, ne smejo presegati največjih dovoljenih skupnih mas, predpisanih za posamezne vrste vozil ali skupine vozil.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek na javnih cestah vozila ali skupine vozil, sama ali skupaj s tovorom, ne smejo presegati omejenih skupnih mas, odrejenih s prometnim znakom.

(3)

Voznik posameznik, ki opravlja prevoz v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, oseba, ki naloži tovor, in naročnik prevoza, ki zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:

-

200 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno skupno maso od 3 do vključno 10 odstotkov;

-

300 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno skupno maso nad 10 do vključno 20 odstotkov;

-

600 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno skupno maso nad 20 do vključno 30 odstotkov;

-

900 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno skupno maso nad 30 odstotkov.

(4)

Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja prevoz v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, ki naloži tovor, oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:

-

600 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno skupno maso od 3 do vključno 10 odstotkov;

-

900 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno skupno maso nad 10 do vključno 20 odstotkov;

-

1.800 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno skupno maso nad 20 do vključno 30 odstotkov;

-

3.000 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno skupno maso nad 30 odstotkov.

(5)

Odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja prevoz v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, ki naloži tovor, oziroma kot naročnik prevoza zahteva, da se prevoz opravlja v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo:

-

200 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno skupno maso od 3 do vključno 10 odstotkov;

-

300 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno skupno maso nad 10 do vključno 20 odstotkov;

-

600 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno skupno maso nad 20 do vključno 30 odstotkov;

-

900 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno oziroma s prometnim znakom omejeno skupno maso nad 30 odstotkov.

36. člen

(največje dovoljene mase vozil na javnih cestah)

(1)

Na javnih cestah je prepovedan promet vozil ali skupine vozil, katerih največja dovoljena masa presega največjo dovoljeno maso, odrejeno s prometnim znakom.

(2)

Na javnih cestah je prepovedan promet vozil ali skupine vozil, katerih skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih proizvajalca vozila.

(3)

Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek voznik posameznik, ki opravlja prevoz v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

(4)

Voznik posameznik, ki opravlja prevoz v nasprotju z drugim odstavkom tega člena z vozilom ali skupino vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone, se kaznuje za prekršek z globo:

-

400 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih proizvajalca vozila do vključno 10 odstotkov;

-

600 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih proizvajalca vozila nad 10 do vključno 20 odstotkov;

-

800 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih proizvajalca vozila nad 20 do vključno 30 odstotkov;

-

1.000 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih proizvajalca vozila nad 30 odstotkov.

(5)

Voznik posameznik, ki opravlja prevoz v nasprotju z drugim odstavkom tega člena z vozilom ali skupino vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 do vključno 12 ton, se kaznuje za prekršek z globo:

-

400 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih proizvajalca vozila do 5 odstotkov;

-

600 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih proizvajalca vozila od vključno 5 do 15 odstotkov;

-

800 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih proizvajalca vozila od vključno 15 do 25 odstotkov;

-

1.000 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih proizvajalca vozila od vključno 25 odstotkov.

(6)

Voznik posameznik, ki opravlja prevoz v nasprotju z drugim odstavkom tega člena z vozilom ali skupino vozil, katerih največja dovoljena masa presega 12 ton, se kaznuje za prekršek z globo:

-

400 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih proizvajalca vozila do 5 odstotkov;

-

600 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih proizvajalca vozila od vključno 5 do 10 odstotkov;

-

800 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih proizvajalca vozila od vključno 10 do 20 odstotkov;

-

1.000 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih proizvajalca vozila od vključno 20 do 30 odstotkov;

-

1.200 eurov, če skupna masa presega največjo dovoljeno maso po določilih proizvajalca vozila od vključno 30 odstotkov.

(7)

Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v nasprotju z drugim odstavkom tega člena opravlja prevoz z vozilom ali skupino vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone, se kaznuje za prekršek z globo:

Zakon o cestah (ZCes-2)

Časovnica