Zakon o usmerjenem izobraževanju (ZUI)

716. Zakon o usmerjenem izobraževanju

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

U K A Z
o razglasitvi zakona o usmerjenem izobraževanju

Razglaša se zakon o usmerjenem izobraževanju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 9. aprila 1980, na seji Zbora občin dne 9. aprila 1980, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 9. aprila 1980 in na seji Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 9. aprila 1980.

Št. 0100-92/80

Ljubljana, dne 9. aprila 1980.

Predsednik
Viktor Avbelj l. r.

Z A K O N
o usmerjenem izobraževanju

I. TEMELJNE IN SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Usmerjeno izobraževanje je del enotnega sistema vzgoje in izobraževanja v Socialistični republiki Sloveniji ter obsega celotno vzgojo in izobraževanje po osnovni šoli.

5. člen

Usmerjeno izobraževanje obsega izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe, izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ter usposabljanje z delom.

6. člen

Izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe omogoča pridobiti zaokroženo splošno in strokovno teoretično izobrazbo, praktična znanja, sposobnosti in spretnosti za začetek dela v določeni stroki in za nadaljnje izobraževanje ter za celovit in stalen človekov razvoj in se izvaja po vzgojnoizobraževalnih programih za pridobitev strokovne izobrazbe (v nadaljnjem besedilu: programi za pridobitev izobrazbe).

V skladu z zahtevnostjo in naravo dela ter izobraževanjem, se programi za pridobitev izobrazbe oblikujejo kot programi za pridobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju in programi za pridobitev izobrazbe v visokem izobraževanju.

Izpopolnjevanje strokovne izobrazbe omogoča stalno pridobivanje, razširjanje in poglabljanje posameznih sestavin pridobljene izobrazbe ter pridobivanje znanj in razvijanje posebnih sposobnosti in spretnosti v okviru že pridobljene izobrazbe in se izvaja po vzgojnoizobraževalnih programih za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe (v nadaljnjem besedilu: programi za izpopolnjevanje).

Usposabljanje z delom omogoča pridobivanje posameznih strokovnih znanj ter razvijanje sposobnosti in spretnosti za opravljanje določenih del in nalog z opravljanjem proizvodnega dela in delovne prakse neposredno v delovnem procesu.

Usposabljanje z delom je sestavni del programov za pridobitev izobrazbe oziroma programov izpopolnjevanja, lahko pa se izvaja tudi po samostojnih vzgojno-izobraževalnih programih usposabljanja z delom (v nadaljnjem besedilu: programi za usposabljanje).

7. člen

Vzgojnoizobraževalni programi določajo vsebino izobraževanja in način uresničevanja izobraževanja v okviru določene stroke oziroma področja združenega dela.

Vrste vzgojnoizobraževalnih programov, s katerimi se zagotavlja strokovna izobrazba ali usposobljenost za dela in naloge vseh vrst zahtevnosti v posameznih strokah ali področjih dela, se določajo s programsko zasnovo. Strokovna izobrazba ali usposobljenost, pridobljena po teh programih, ima javno veljavnost.

9. člen

Določbe tega zakona o izobraževalnih organizacijah se primerno uporabljajo tudi za domove za študente.

11. člen

Delavci, drugi delovni ljudje in občani si pridobivajo in izpopolnjujejo strokovno izobrazbo ali se usposabljajo z delom z organiziranim izobraževanjem v izobraževalnih in drugih organizacijah in skupnostih oziroma s samoizobraževanjem.

Delavci, drugi delovni ljudje in občani, ki se vključujejo v organizirano izobraževanje za pridobitev in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ali se usposabljajo z delom, so udeleženci izobraževanja.

Udeleženci, ki se izobražujejo po programih za pridobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju, so učenci, udeleženci, ki se izobražujejo po programih za pridobitev izobrazbe v visokem izobraževanju, pa študenti.

Pravice in odgovornosti udeležencev, ki si izpopolnjujejo strokovno izobrazbo, ali se usposabljajo z delom, urejajo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti organizacije združenega dela, ki izvajajo vzgojnoizobraževalne programe.

17. člen

Državljani Socialistične federativne republike Jugoslavije in pripadniki slovenskega naroda v zamejstvu imajo pravico, da si v Socialistični republiki Sloveniji pod enakimi, s tem zakonom določenimi pogoji, pridobivajo in izpopolnjujejo strokovno izobrazbo.

Tuji državljani in osebe brez državljanstva si praviloma pridobivajo in izpopolnjujejo strokovno izobrazbo pod enakimi pogoji kot državljani Socialistične federativne republike Jugoslavije in v skladu s konvencijami in pogodbami Socialistične federativne republike Jugoslavije z drugimi državami ali z mednarodnimi organizacijami.

18. člen

Učni jezik v usmerjenem izobraževanju je slovenski.

Na območju, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in italijanske narodnosti, in so s statutom občine opredeljena kot narodnostno mešana območja, se v srednjem izobraževanju za učence italijanske narodnosti, v skladu s posebnim zakonom izvaja vzgojno-izobraževalno delo v italijanskem jeziku, po določenih vzgojnoizobraževalnih programih pa lahko tudi v italijanskem in slovenskem jeziku.

Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in madžarske narodnosti, in so s statutom občine opredeljena kot narodnostno mešana območja, se v izobraževalnih organizacijah poučuje madžarski jezik. Vzgojnoizobraževalno delo po določenih vzgojno-izobraževalnih programih v srednjem izobraževanju pa se v skladu s posebnim zakonom izvaja v slovenskem in madžarskem jeziku.

19. člen

Zaradi ugotovitve pogojev za učinkovito uresničevanje in varstvo pravic narodnosti ter za razvoj dvojezičnega sporazumevanja na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in italijanske narodnosti, in so s statutom občine opredeljena kot narodnostno mešana območja, se v izobraževalnih organizacijah z italijanskim učnim jezikom poleg italijanskega poučuje tudi slovenski jezik; v drugih izobraževalnih organizacijah pa poleg slovenskega jezika tudi italijanski jezik.

Kadar se vključujejo učenci iz območij, ki so s statutom občine opredeljena kot narodnostno mešana območja, v srednje izobraževanje izven teh območij, se zanje omogoča tudi pouk italijanskega oziroma madžarskega jezika v skladu s posebnim zakonom.

20. člen

Varstvo posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju usmerjenega izobraževanja se ureja s posebnim zakonom.

Obseg in vsebino pouka madžarskega jezika iz tretjega odstavka 18. člena in slovenskega, italijanskega oziroma madžarskega jezika iz 19. člena, določi Strokovni svet Socialistične republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje.

22. člen

Usmerjeno izobraževanje mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju in invalidnih oseb se organizira v skladu s tem zakonom in posebnimi predpisi.

23. člen

Izobraževanje za pridobitev in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ter usposabljanje z delom za področja dela, pri katerih so posebnega pomena varstvo človekovega zdravja in življenja, varstvo družbenega in osebnega premoženja ali drugih splošnih koristi, se izvaja v skladu s tem zakonom in posebnimi predpisi.

Z zakonom ali s predpisi, izdanimi na podlagi zakona, se lahko ureja izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ter usposabljanje z delom tudi na področjih, ki niso zajeta v prejšnjem odstavku.

II. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU PRI URESNIČEVANJU USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA

25. člen

Uporabniki sodelujejo pri uresničevanju vzgojnoizobraževalnih programov s tem, da izvajajo proizvodno delo in delovno prakso, lahko pa tudi praktični pouk.

Vzgojnoizobraževalne organizacije sklenejo z uporabniki pogodbo, s katero uredijo medsebojne pravice in obveznosti ter določijo pogoje za izvajanje proizvodnega dela oziroma delovne prakse ali praktičnega pouka, ki se bo izvajal pri uporabniku.

28. člen

Za spodbujanje izobraževanja v skladu s potrebami združenega dela ter družbe v celoti, za pridobivanje ustrezno usposobljenih delavcev, za zagotavljanje materialnih možnosti in izenačevanje pogojev za izobraževanje ter za pokrivanje stroškov, povezanih z izobraževanjem, temeljne organizacije, druge samoupravne organizacije in skupnosti podeljujejo štipendije.

Štipendije se podeljujejo na podlagi razpisa, v katerem se določijo pogoji za pridobitev štipendije, število štipendij ter kriteriji in merila za izbor kandidatov za štipendije.

Medsebojne pravice in obveznosti udeleženca, ki prejema štipendijo in temeljne organizacije, druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki daje štipendijo, se podrobneje uredijo s pogodbo o štipendiji.

Podeljevanje štipendij urejajo temeljne organizacije, druge samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi samoupravnimi splošnimi akti.

31. člen

Za izobraževanje iz dela se po tem zakonu šteje izobraževanje oseb, ki so jih v izobraževanje za pridobitev oziroma izpopolnjevanje strokovne izobrazbe napotile organizacije združenega dela oziroma, ki so si z delom pridobile potrebne delovne izkušnje.

Za izobraževanje ob delu se po tem zakonu šteje izobraževanje oseb, ki so v času izobraževanja za pridobitev ali izpopolnjevanje strokovne izobrazbe v delovnem razmerju oziroma samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom ter v celoti ali vsaj deloma opravljajo svoje delovne obveznosti. V to izobraževanje se lahko vključijo tudi drugi občani, ki niso v delovnem razmerju.

38. člen

Izobraževalna skupnost Slovenije lahko določi, da udeleženci izobraževanja iz svojih sredstev prispevajo k plačilu posamičnih storitev vzgojnoizobravalnega programa.

Prispevek k posamičnim storitvam lahko določi tudi izobraževalna organizacija za storitve, ki po vzgojnoizobraževalnem programu niso obvezne ali presegajo dogovorjeni standard.

III. VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI PROGRAMI IN ORGANIZACIJA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA DELA

1. Vzgojnoizobraževalni programi

39. člen

Vzgojnoizobraževalni programi za pridobitev izobrazbe, za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ter za usposabljanje, po katerih se pridobi javno veljavno izobrazbo ali usposobljenost, se oblikujejo na podlagi programske zasnove v skladu s tem zakonom.

Programov iz 23. člena tega zakona ni potrebno oblikovati na podlagi programske zasnove, razen če s posebnim predpisom ni drugače določeno.

Kadar je s posebnimi predpisi določeno, da ima strokovna izobrazba, pridobljena po programih iz prejšnjega odstavka, javno veljavnost, o enakovrednem izobrazbenem standardu daje pred sprejemom takega programa mnenje Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje oziroma znanstveno pedagoški svet univerze.

41. člen

Programska zasnova obsega:

-

dejavnosti oziroma stroke na določenem področju združenega dela, v katerih bo zagotovljeno izobraževanje v izobraževalni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: usmeritve izobraževanja);

-

vrste in zahtevnost vzgojnoizobraževalnih programov v posamezni usmeritvi izobraževanja glede na razvrstitev poklicev, dela oziroma nalog po vrsti in zahtevnosti, ki se določa v skladu s posebnimi predpisi o razvrščanju poklicev in strokovne izobrazbe;

-

povezanost vzgojnoizobraževalnih programov v posamezni usmeritvi, ki omogoča prestopanje oziroma preusmerjanje iz enega programa v drugi program enake zahtevnosti (horizontalna prehodnost) ali različne zahtevnosti (vertikalna prehodnost);

-

smeri v okviru vzgojnoizobraževalnega programa za pridobitev izobrazbe;

-

poklice, dela oziroma naloge, za katere omogoča posamezen vzgojnoizobraževalni program pridobitev strokovne izobrazbe za začetek dela oziroma strokovni naslov, ki ga pridobi udeleženec izobraževanja po končanem izobraževanju v skladu s posebnim zakonom,

-

trajanje izobraževanja po programu v letnikih oziroma semestrih.

Določbe prejšnjega odstavka se primemo uporabljajo tudi za oblikovanje programov za usposabljanje.

41.a člen

Programsko zasnovo za srednje in visoko izobraževanje sprejema Izobraževalna skupnost Slovenije.

Programsko zasnovo za srednje izobraževanje predlaga Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje, za visoko izobraževanje pa znanstveno pedagoški sveti univerz.

Programsko zasnovo za srednje izobraževanje pripravi Zavod SR Slovenije za šolstvo. Programsko zasnovo za visoko izobraževanje pripravijo znanstveno pedagoški sveti visokošolskih organizacij in jih uskladijo v znanstveno pedagoškem svetu univerze.

Samoupravne interesne skupnosti, samoupravne narodnostne skupnosti, Gospodarska zbornica Slovenije, splošna združenja, izobraževalne in raziskovalne organizacije ter njihove zveze, republiški upravni organi in drugi sodelujejo pri pripravi programske zasnove, lahko pa predlagajo tudi njeno spremembo.

Programsko zasnovo objavi Izobraževalna skupnost Slovenije v Uradnem listu SR Slovenije.

42. člen

Vzgojnoizobraževalne programe ali dele programov oziroma smeri izobraževanja se za izobraževanje mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in invalidnih oseb prilagodi ali pripravi tako, da se jim omogoči pridobivanje in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ter usposabljanje z delom za tiste poklice ali dela in naloge, ki jih take osebe lahko opravljajo glede na svoje telesne in duševne sposobnosti.

43. člen

Vzgojnoizobraževalne programe, določene s programsko zasnovo, sprejema za srednje izobraževanje Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje, programe visokega izobraževanja pa znanstveno pedagoški sveti visokošolskih organizacij.

Pred sprejemom programa je treba pridobiti soglasje Izobraževalne skupnosti Slovenije o skladnosti programa s programsko zasnovo. Za programe visokega izobraževanja je pred tem treba pridobiti tudi mnenje znanstveno pedagoškega sveta univerze.

O pogojih za napredovanje in pogojih za pridobitev izobrazbe dajejo mnenje tudi študentje visokošolske organizacije. Kadar znanstveno pedagoški svet visokošolske organizacije ne upošteva mnenja študentov, odloči o sprejemu programa znanstveno pedagoški svet univerze.

44. člen

Vzgojnoizobraževalne programe za srednje izobraževanje pripravlja Zavod SR Slovenije za šolstvo, za visoko izobraževanje pa visokošolske organizacije.

45. člen

Program za pridobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju določa v skladu s tem zakonom zlasti:

-

splošne podatke o programu;

-

okvirni učni načrt, ki obsega operativne smotre vzgojnoizobraževalnega dela, njegovo vsebino po posameznih predmetih, predmetnih področjih in drugih sestavinah učnega načrta ter po zaokroženih časovnih obdobjih, seznam učbenikov oziroma literature in drugih sredstev, navodila za diferenciacijo temeljnih vsebin in vsebin, namenjenih predvsem poglabljanju in razširjanju znanja, oblike organiziranega vzgojnoizobraževalnega dela ter obvezne oblike in obdobja za preverjanje in ocenjevanje znanja;

-

predmetnik, ki opredeljuje obseg vzgojnoizobraževalnega dela po posameznih predmetih, predmetnih področjih in drugih sestavinah učnega načrta ter trajanje izobraževanja po programu;

-

pogoje, ki jih mora izpolniti kandidat, da se lahko vključi v izobraževanje po tem programu oziroma po njegovem izbirnem delu;

-

pogoje za napredovanje;

-

zaključni izpit in druge pogoje, ki jih mora izpolniti kandidat za pridobitev izobrazbe;

-

minimalne pogoje, ki jih mora izpolnjevati izobraževalna organizacija za izvajanje izobraževanja po programu ter vrsto in stopnjo izobrazbe učiteljev in drugih delavcev za vsak predmet, predmetno področje oziroma drugo sestavino učnega načrta;

-

pogoje, ki jih mora izpolnjevati organizacija združenega dela, ki izvaja praktični pouk, proizvodno delo in delovno prakso;

-

navodila, kako se sestavine programa prilagajajo predhodnemu znanju, delovnim in življenjskim izkušnjam, ko se po programu izobražujejo udeleženci s predhodnim znanjem, delovnimi in življenjskimi izkušnjami.

-

poimenski seznam sestavljalcev programa.

Za zagotovitev varstva posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti ter za razvoj dvojezičnega sporazumevanja je treba programe za pridobitev izobrazbe, ki jih izvajajo izobraževalne organizacije na narodnostno mešanih območjih, prilagoditi v skladu z zakonom.

Republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje, predpiše postopek ugotavljanja potreb, priprave in potrjevanja učbenikov za srednje izobraževanje ter pogoje za njihovo izdajo.

45.a člen

Vzgojnoizobraževalni program za pridobitev izobrazbe v visokem izobraževanju v skladu s tem zakonom določa zlasti:

-

splošne podatke o programu in lik diplomanta;

-

predmetnik, ki opredeljuje obseg izobraževalnega dela in obseg uvajanja študentov v raziskovalno delo, trajanje izobraževanja in usposobljenost visokošolskih delavcev in sodelavcev;

-

učni načrt, ki obsega smotre izobraževalnega in raziskovalnega dela, vsebino posameznih predmetov in predmetnih področij, seznam literature, obvezne oblike in obdobja za preverjanje ter ocenjevanje znanja;

-

pogoje iz drugega in tretjega odstavka 34. člena tega zakona, ki jih mora izpolnjevati kandidat, ki se želi vključiti v izobraževanje po programu oziroma njegovih izbirnih delih in pogoje za izbiro kandidatov, za primer omejitve vpisa;

-

pogoje za napredovanje po programu in pogoje za pridobitev izobrazbe;

-

načela, kako izobraževalna organizacija lahko oblikuje individualni program za nadpovprečno uspešne študente;

-

navodila, kako se sestavine programa prilagajajo udeležencem izobraževanja z delovnimi in življenjskimi izkušnjami;

-

poimenski seznam sestavljalcev in podatke o poteku priprave programa.

46. člen

Z vzgojnoizobraževalnim programom se lahko določijo tudi njegovi deli, ki omogočajo usposobitev za posamezna dela oziroma naloge.

47. člen

Programe, ki jih sprejema Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje, objavlja Zavod SR Slovenije za šolstvo, programe, ki jih sprejemajo znanstveno pedagoški sveti visokošolskih organizacij, pa objavlja univerza na način kot ga določa njen statut.

48. člen

V usmerjenem izobraževanju se primerljivost pridobljene izobrazbe ugotavlja z enakovrednim izobrazbenim standardom med programi, določenimi na isti stopnji zahtevnosti.

Enakovredni izobrazbeni standard po tem zakonu se zagotavlja zlasti s trajanjem izobraževanja, obsegom vzgojnoizobraževalnega programa, v srednjem izobraževanju pa tudi z vsebinami in obsegom splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov ter z vsebino zaključnega izpita.

49. člen

Programi za pridobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju so skrajšani programi srednjega izobraževanja, programi srednjega izobraževanja ter nadaljevalni programi srednjega izobraževanja.

Skrajšani programi srednjega izobraževanja omogočajo pridobivanje in poglabljanje splošne izobrazbe na ravni zadnjih dveh razredov osnovne šole ter pridobitev strokovnih znanj in usposobljenosti za enostavna in manj zahtevna dela.

Programi srednjega izobraževanja temeljijo na programu osnovne šole in obsegajo splošnoizobraževalne vsebine, strokovnoteoretična in praktična znanja ter omogočajo pridobitev srednje strokovne izobrazbe za delo oziroma za nadaljnje izobraževanje. Programi srednjega izobraževanja se oblikujejo za posamezne dejavnosti ali stroke, lahko pa tudi za skupine strok ali dejavnosti.

Nadaljevalni programi srednjega izobraževanja omogočajo poglabljanje srednje strokovne izobrazbe triletnih programov ali smeri srednjega izobraževanja in usposobitev za dela v pripravi, kontroli in operativnem vodenju delovnih procesov, v organizaciji dela in za specialna dela.

Nadaljevalni programi srednjega izobraževanja zagotavljajo enak izobrazbeni standard kot štiriletni programi ali smeri srednjega izobraževanja.

51. člen

Programi za pridobitev izobrazbe v visokem izobraževanju so: programi za pridobitev višje strokovne izobrazbe, programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, programi za pridobitev magisterija in doktorat znanosti.

Programi za pridobitev višje strokovne izobrazbe obsegajo posamezne vsebine splošne izobrazbe ter vsebine temeljnih in posebnih strokovnoteoretičnih in praktičnih znanj za delo v stroki in za razvijanje sposobnosti za ustvarjalno uporabo znanstvenih spoznanj in tehnoloških dosežkov v praksi ter za razvijanje sposobnosti za raziskovalno delo.

Programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe obsegajo posamezne vsebine splošne izobrazbe ter strokovne vsebine, potrebne za študij posameznih znanosti, strok ali področij umetnosti, za delo v stroki in za razvijanje sposobnosti za ustvarjalno uporabo znanstvenih spoznanj in dosežkov v praksi ter za razvijanje sposobnosti za raziskovalno delo.

Programi za pridobitev magisterija in za pridobitev doktorata znanosti obsegajo vsebine za razširjanje in poglabljanje teoretičnega in praktičnega znanja na posameznih področjih znanosti, umetnosti oziroma strok ter za razvijanje sposobnosti za opravljanje raziskovalnega dela.

52. člen

Posamezen program za pridobitev izobrazbe mora praviloma omogočiti izobraževanje za več sorodnih poklicev, del in nalog in obsega:

-

skupni del, ki določa vsebine znanj, skupnih za vse poklice, dela in naloge, za katere je predvideno izobraževanje po tem programu;

-

izbirne dele, ki določajo vsebine znanj, potrebnih za določeno skupino poklicev ali za posamezni poklic, dela in naloge, za katere je predvideno izobraževanje po tem programu.

V primeru ko razlik v vsebini izobraževanja za sorodne poklice, dela in naloge ni mogoče zagotavljati z izbirnimi deli, se oblikuje enoten vzgojnoizobraževalni program za posamezne poklice, dela oziroma naloge.

Skupni del programa z enim izbirnim delom istega programa tvori smer izobraževanja. Za smer izobraževanja po tem zakonu se šteje tudi enoten vzgojnoizobraževalni program po prejšnjem odstavku.

53. člen

Interdisciplinarne univerzitetne programe pripravlja in predlaga organ univerze, določen s statutom. Pri pripravi in izvajanju teh programov sodelujejo visokošolske organizacije. Medsebojne pravice in obveznosti pri izvajanju takih programov se uredijo s statutom univerze.

55. člen

Izobraževanje po programu za pridobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju traja:

-

po skrajšanem programu srednjega izobraževanja največ dve leti,

-

po programu srednjega izobraževanja tri do štiri leta,

-

po nadaljevalnem programu srednjega izobraževanja eno leto in pol do dve leti.

Visokošolsko izobraževanje traja:

-

po programu za pridobitev višje strokovne izobrazbe dve do dve leti in pol,

-

po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe štiri do štiri leta in pol,

-

po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, ki je oblikovan kot nadaljevanje programa za pridobitev višje strokovne izobrazbe toliko, da skupno trajanje ne presega štiri leta in pol;

-

po programu za pridobitev magisterija dve leti.

Kadar izobraževanje traja dve leti in pol ali štiri leta in pol, je en semester namenjen izključno pripravi in izdelavi diplomskega dela.

56. člen

Izjemoma se s programsko zasnovo lahko določi daljše trajanje izobraževanja, kot to določa prejšnji člen, in sicer največ še za eno leto.

Študij na medicinski fakulteti lahko traja največ šest let.

57. člen

Izobraževanje za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe se izvaja po programih za izpopolnjevanje, ki omogočajo razširjanje, poglabljanje, posodabljanje in dopolnjevanje splošnih, strokovnoteoretičnih in praktičnih znanj.

Izobraževanje za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe se lahko izvaja tudi po delih programov za pridobitev izobrazbe tako, da omogoča udeležencem izobraževanje, ne glede na doseženo predhodno izobrazbo, pridobivanje ustreznih strokovno-teoretičnih in praktičnih znanj iz ene ali več sestavin vzgojnoizobraževalnega programa.

58. člen

Programi za izpopolnjevanje se oblikujejo kot:

-

programi, za sistematično in permanentno izpopolnjevanje v okviru stroke oziroma področja dela;

-

programi za izpopolnjevanje na zahtevnejša dela v okviru pridobljenega poklica oziroma za delo v sorodnih dejavnostih ali strokah ter za specializacijo;

-

programi za stalno izobraževanje na področju kulture, samoupravljanja, družbenopolitičnega dela, ljudske obrambe in družbene samozaščite ter na drugih področjih človekovega družbenega delovanja in osebnega življenja.

59. člen

Izobraževanje po programih, ki omogočajo specializacijo, lahko traja:

-

po pridobljeni srednji strokovni izobrazbi od šest mesecev do enega leta,

-

po pridobljeni višji strokovni izobrazbi od enega do enega leta in pol;

-

po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi od enega in pol do dveh let, če s posebnim predpisom ni določeno drugače.

61. člen

Sestavni del vseh programov za pridobitev izobrazbe je tudi usposabljanje z delom in se izvaja kot proizvodno delo oziroma delovna praksa. Usposabljanje z delom obsega vsebine in aktivnosti, ki omogočajo uporabo teoretičnih in praktičnih znanj neposredno v delovnem procesu, vključevanje učencev oziroma študentov v samoupravljanje ter pridobivanje praktičnih znanj, razvijanje sposobnosti, spretnosti in delovnih navad v obsegu, ki je potreben za začetek dela v določenem poklicu oziroma stroki.

Usposabljanje z delom je lahko tudi sestavni del programa za izpopolnjevanje.

62. člen

Programi za usposabljanje omogočajo sistematično uvajanje v delo, pridobivanje posameznih strokovnih znanj, spretnosti in delovnih navad, potrebnih za opravljanje določenih del in nalog, pridobivanje osnovnih in posebnih znanj iz varstva pri delu, vključevanje v samoupravljanje ter spoznavanje organizacije dela, poslovanja, tehnologije, tehnike in proizvodnih procesov v organizaciji združenega dela.

63. člen

Programi za usposabljanje se oblikujejo za:

-

usposabljanje oseb, ki so si pridobile strokovno izobrazbo;

-

usposabljanje oseb, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost.

Programi za usposabljanje oseb, ki so si pridobile strokovno izobrazbo in prvič sklepajo delovno razmerje, se praviloma izvajajo v času pripravništva v skladu z zakonom.

Programi za usposabljanje oseb, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost in niso uspešno končale osnovne šole, se lahko dopolnijo tako, da omogočajo hkrati pridobitev osnovnošolske izobrazbe.

64. člen

Za usposabljanje mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter invalidnih oseb se programi za usposabljanje prilagajajo njihovim psihofizičnim sposobnostim.

Program za usposabljanje mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju po uspešno končani osnovni šoli se lahko dopolni tako, da obsega tudi vsebine, ki omogočajo razširjanje splošne izobrazbe na podlagi prilagojenega programa osnovne šole in prispevajo k doseganju njihove telesne oziroma duševne zrelosti.

Pri izvajanju programov za usposabljanje mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter invalidnih oseb lahko sodelujejo izobraževalne organizacije, ki izvajajo osnovno izobraževanje otrok oziroma usposabljanje mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter invalidnih oseb.

64.a člen

Vzgojnoizobraževalne organizacije so dolžne v programe stalno vnašati nova spoznanja stroke in jih tako posodabljati, vendar ne smejo s tem spreminjati predmetnika in pogojev za vključitev, napredovanje in pridobitev izobrazbe.

Sestavine programa iz prejšnjega odstavka je mogoče spremeniti le s spremembo vzgojnoizobraževalnega programa, trajanje izobraževanja pa po predhodni spremembi programske zasnove.

Za spremembo programske zasnove in vzgojnoizobraževalnih programov velja enak postopek, kot je določen za njihovo sprejemanje.

Ustreznost spremembe vzgojnoizobraževalnih programov, uvedbe novih programov, mature ter uvajanje novosti v vsebini, organizaciji in izvedbi izobraževanja v srednjem izobraževanju se lahko eksperimentalno preveri v praksi. O tem odloči Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje. Pogoje za eksperimentalno preverjanje, način spremljanja ter pravice in dolžnosti, ki izhajajo za učence iz takega preverjanja, določi Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje s sklepom o uvedbi eksperimentalnega preverjanja.

2. Pogoji za vključitev v izobraževanje

65. člen

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, da se lahko vključi v izobraževanje po določenem vzgojnoizobraževalnem programu ali smeri, se v skladu s tem zakonom določijo z vzgojnoizobraževalnim programom.

Za vključitev v izobraževanje po delih vzgojnoizobraževalnega programa iz 18. člena tega zakona veljajo enaki pogoji kot za vključitev v vzgojnoizobraževalni program.

66. člen

V izobraževanje po skrajšanih programih srednjega izobraževanja se lahko vključi, kdor je izpolnil osnovnošolsko obveznost in je uspešno končal najmanj šesti razred osnovne šole oziroma je s preizkusom znanja dokazal, da obvlada program šestih razredov osnovne šole ter izpolnjuje druge pogoje, določene z vzgojnoizobraževalnim programom v skladu s tem zakonom.

67. člen

V izobraževanje po programih srednjega izobraževanja se lahko vključi, kdor je uspešno končal osnovno šolo ali je s preizkusom znanja dokazal, da obvlada program osnovne šole, ter izpolnjuje druge pogoje, določene z vzgojnoizobraževalnim programom v skladu s tem zakonom.

V izobraževanje po programih srednjega izobraževanja se lahko vključi tudi kdor je uspešno končal skrajšani program srednjega izobraževanja.

68. člen

V izobraževanje po nadaljevalnih programih srednjega izobraževanja se lahko vključi, kdor je uspešno končal izobraževanje po ustreznem predhodnem programu ali je s preizkusom znanja dokazal, da obvlada znanja, ki so potrebna za vključitev v izobraževanje po določenem programu, in ima delovne izkušnje. S posameznim programom za pridobitev izobrazbe se določi, kateri predhodni vzgojnoizobraževalni program je ustrezen, ter vrsto in obseg delovnih izkušenj.

69. člen

V izobraževanje po programu za pridobitev višje ali visoke strokovne izobrazbe se lahko vključi, kdor je opravil maturo.

Poleg opravljene mature program za pridobitev višje ali visoke strokovne izobrazbe lahko izjemoma določi kot pogoj za vključitev tudi ustrezen predhodni program, lahko pa tudi vrsto in obseg delovnih izkušenj. Kdor ni končal takega programa, lahko s preizkusom znanja na srednji šoli, ki izvaja tak program, dokaže, da obvlada potrebna znanja iz tega programa.

S programom, ki ga izvaja umetniška akademija, se lahko določi, da se v izobraževanje po takem programu lahko vključi tudi, kdor ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka tega člena, izkazuje pa izjemno umetniško nadarjenost.

S programom za pridobitev višje izobrazbe se lahko določi, da se v izobraževanje po tem programu vključijo tudi kandidati, ki so končali ustrezen štiriletni program srednjega izobraževanja.

70. člen

Vsebino in obseg preizkusov znanja iz 66., 67. in 68. člena tega zakona določi in preveri izobraževalna organizacija, na katero se kandidat namerava vključiti.

71. člen

Matura obsega preizkus znanj, potrebnih za nadaljevanje izobraževanja v programih za pridobitev višje oziroma visoke izobrazbe. Matura se opravlja iz skupnega dela, ki obsega skupna znanja vseh srednješolskih štiriletnih programov in iz izbirnega dela, ki obsega posamezna znanja iz določenega vzgojnoizobraževalnega programa.

Maturo lahko opravlja, kdor je končal zaključni letnik katerekoli smeri ali programa štiriletnega srednjega izobraževanja po tem zakonu ali drugem predpisu.

Kdor ni končal izobraževanja po prejšnjem odstavku, opravlja na srednji šoli preizkus znanja, s katerim dokaže, da obvlada najpomembnejša znanja štiriletne smeri ali programa srednjega izobraževanja. Po opravljenem preizkusu lahko opravlja maturo.

Vsebino, obseg in raven zahtevnosti znanj mature ter obseg zunanjega ocenjevanja določi Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje po predhodni uskladitvi z univerzama. Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje določi tudi načela za določanje vsebine in obsega preizkusa znanja iz prejšnjega odstavka.

Maturo vodi republiška maturitetna komisija, ki jo imenuje funkcionar, ki vodi republiški upravni organ pristojen za vzgojo in izobraževanje.

Podrobnejša določila o postopku, načinu in pogojih za opravljanje mature ter o preverjanju in ocenjevanju znanja predpiše republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje.

Kdor je opravil maturo, ima opravljen tudi zaključni izpit po tem zakonu, razen kdor jo je opravljal po tretjem odstavku tega člena. Mednarodna matura je enakovredna maturi po tem zakonu.

72. člen

V izobraževanje po programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, ki so oblikovani po načelu stopnjevana kot nadaljevanja ustreznega predhodnega programa za pridobitev višje strokovne izobrazbe, se lahko vključi, kdor je uspešno končal predhodni program. Kateri predhodni program je ustrezen, se določi s programom za pridobitev visoke strokovne izobrazbe.

73. člen

V izobraževanje za pridobitev magisterija se lahko vključi, kdor je uspešno končal ustrezen program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe. S programom se določi, kateri predhodni program je ustrezen.

S programom se lahko kot pogoj za vključitev določijo tudi raven uspešnosti v predhodnem izobraževanju, vrsta in obseg delovnih izkušenj in drugi pogoji, ki so potrebni za uspešno obvladovanje programa.

Kdor ni končal ustreznega predhodnega visokošolskega programa ali kdor ga ni končal na zahtevani ravni uspešnosti, kadar je ta predpisana, se lahko vključi v program za pridobitev magisterija, če s preizkusom znanja dokaže, da obvlada znanja, potrebna za uspešno izobraževanje po tem programu. Vsebino in obseg znanja določi visokošolska organizacija, ki izvaja program za pridobitev magisterija.

74. člen

Kot pogoj za vključitev v izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe se lahko z vzgojnoizobražavalnim programom določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti, kadar so te potrebne za uspešno izobraževanje in opravljanje dela v določeni dejavnosti oziroma stroki.

75. člen

Pogoji za vključitev v izobraževanje po programih za izpopolnjevanje oziroma po programih za usposabljanje se določijo tako, da se v teh programih določi potrebna predhodna izobrazba, v programih za izpopolnjevanje pa tudi vrsta in obseg delovnih izkušenj.

3. Organizacija vzgojnoizobraževalnega dela

76. člen

Vzgojnoizobraževalno delo organizirajo in izvajajo izobraževalne in druge temeljne organizacije tako, da zlasti:

-

omogočajo ustvarjalno sodelovanje udeležencev izobraževanja, učiteljev in sodelavcev v vzgojnoizobraževalnem delu;

-

razvijajo in upoštevajo individualne lastnosti, sposobnosti, interese in nadarjenosti udeležencev ter uvajajo različne oblike individualizacije dela;

-

posodabljajo vzgojnoizobraževalni proces, razvijajo in izpopolnjujejo tehnologijo vzgojnoizobraževalnega dela;

-

pospešujejo razvoj različnih oblik izobraževanja iz dela in ob delu ter samoizobraževanja;

-

povezujejo vzgojnoizobraževalno delo s proizvodnim in raziskovalnim delom v enoten proces;

-

omogočajo udeležencem izobraževanja sistematično pridobivanje in preverjanje znanja, razvoj psihofizičnih sposobnosti ter usmerjanje v ustrezne vzgojnoizobraževalne programe oziroma smeri izobraževanja v skladu z interesi, sposobnostmi in doseženimi rezultati;

-

povezujejo teorijo s prakso, usposabljajo za razumevanje in spremljanje spoznanj oziroma dosežkov kulture, znanosti, tehnike in tehnologije ter za prenašanje in uporabo teh spoznanj in dosežkov v življenje in delo.

77. člen

V primerih, ko se izobražujejo po določenem vzgojnoizobraževalnem programu udeleženci s predhodnim znanjem, delovnimi in življenjskimi izkušnjami, prilagodi izobraževalna organizacija temu znanju in izkušnjam vzgojnoizobraževalni program, vendar tako, da je zagotovljena enakovrednost pridobljene strokovne izobrazbe.

Za udeležence izobraževanja iz dela ali ob delu lahko izvajajo izobraževalne organizacije v srednjem oziroma visokem izobraževanju vzgojnoizobraževalne programe tudi po delih.

78. člen

Izobraževalna organizacija lahko udeleženca izobraževanja zaradi zdravstvenih razlogov ali invalidnosti oprosti sodelovanja pri pouku posameznih predmetov ali pa prilagodi izvajanje pouka teh predmetov njegovim psihofizičnim sposobnostim tako, da udeležencem izobraževanja zagotovi enakovredno usposobitev za delo ali za nadaljevanje izobraževanja.

79. člen

Izobraževalne organizacije omogočajo učencem oziroma študentom vključevanje v izobraževanje po več vzgojnoizobraževalnih programih (v nadaljnjem besedilu: vzporedno izobraževanje) pod pogoji, ki so določeni s statuti izobraževalnih organizacij v skladu z vzgojnoizobraževalnim programom in v skladu s tem zakonom.

Izobraževalne organizacije s samoupravnimi sporazumi ali pogodbami uredijo medsebojne obveznosti pri izvajanju interdisciplinarnih vzgojnoizobraževalnih programov in vzporednega izobraževanja ter pravice in obveznosti učencev. Pravice in obveznosti študentov se določijo s posebnim sporazumom v okviru univerz oziroma s statutom univerze.

80. člen

Oblike organiziranega vzgojnoizobraževalnega dela so zlasti: teoretični in praktični pouk ter proizvodno delo in delovna praksa preverjanje in ocenjevanje znanja, raznovrstne oblike pomoči pri samoizobraževanju, seminarsko delo in druge oblike individualnega oziroma skupinskega dela z udeleženci izobraževanja, organizirane dejavnosti za udeležence izobraževanja na področju samoupravljanja, kulture, znanosti, tehnične in telesne kulture, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter druge oblike organiziranega uvajanja v praktično in drugo strokovno delo, v visokem izobraževanju pa tudi raziskovalno delo.

81. člen

Praktični pouk se izvaja zlasti kot pouk oziroma vaje v delavnicah, laboratorijih, specializiranih in drugih učilnicah, na vadiščih, posestvih in drugih deloviščih.

Proizvodno delo in delovna praksa se izvajata neposredno v delovnem oziroma proizvodnem procesu.

Praktični pouk se izvaja v izobraževalnih oziroma drugih organizacijah združenega dela oziroma pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov.

Izobraževalna organizacija mora sodelovati pri izvajanju proizvodnega dela in delovne prakse ter praktičnega pouka, ki ga ne izvaja sama, zlasti pri organizaciji, načrtovanju vsebine dejavnosti in dela učencev oziroma študentov in pri razporejanju učencev oziroma študentov pri tem delu ter pri vrednotenju rezultatov praktičnega pouka, proizvodnega dela in delovne prakse.

Obveznosti udeležencev izobraževanja se podrobneje določijo s statuti izobraževalnih organizacij v skladu s sodobnimi pedagoškimi, andragoškimi in psihološkimi spoznanji tako, da je mogoče obvladati vzgojnoizobraževalni program v za to določenih rokih.

Tedenski in letni obseg organiziranega vzgojnoizobraževalnega dela ter sodelovanja učencev oziroma študentov v tem delu se določita tako, da se upošteva potreben obseg samostojne priprave učencev oziroma študentov za sprotno obvladanje programa.

82. člen

Obseg dela in sodelovanja učencev oziroma študentov v organiziranem vzgojnoizobraževalnem delu ne sme preseči 40 ur tedensko in ne 42 tednov letno.

Če vzgojnoizobraževalni program vsebuje v določenem letniku samo teoretični pouk, obseg vseh oblik dela in sodelovanja učencev v tem letniku ne sme preseči 32 ur na teden in ne 1200 ur na leto. Če vzgojnoizobraževalni program vsebuje v določenem letniku tudi praktični pouk, pa se obseg vseh oblik dela in sodelovanja učencev sme povečati do 36 ur na teden oziroma do 1370 ur na leto.

Obseg dela in sodelovanja študentov pri teoretičnem in praktičnem pouku ter seminarskem delu, potrebnem za uresničevanje vzgojnoizobraževalnega programa, ne sme preseči 30 ur na teden in ne 900 ur na leto.

Ko se izvaja organizirano vzgojnoizobraževalno delo samo kot proizvodno delo in delovna praksa, lahko trajata delo in sodelovanje učencev oziroma študentov največ 40 ur tedensko.

83. člen

Organizirano vzgojnoizobraževalno delo v srednjem izobraževanju se izvaja v šolskem letu, ki se začne s 1. septembrom in konča 31. avgusta naslednje leto.

Razporeditev organiziranega vzgojnoizobraževalnega dela in individualnih priprav v šolskem letu mora omogočiti učencem oziroma študentom najmanj 8 tednov počitnic.

Časovno razporeditev vzgojnoizobraževalnega dela in trajanje šolskih počitnic v šolskem letu za srednje izobraževanje določi republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje, s šolskim koledarjem.

Študijsko leto v visokem izobraževanju traja od 1. oktobra do 30. septembra. Predavanja, vaje in seminarji se začnejo po letnem delovnem načrtu visokošolske organizacije in trajajo najmanj 30 tednov. Razporeditev vzgojnoizobraževalnega dela in počitnic določi svet univerze s študijskim koledarjem.

84. člen

Za udeležence izobraževanja, ki se izobražujejo ob delu, izobraževalna organizacija po dogovoru z njimi oziroma njihovimi temeljnimi organizacijami oziroma delovnimi skupnostmi, upoštevaje njihove delovne obveznosti in druge okoliščine, ki vplivajo na izobraževanje (delovne razmere, oddaljenost, delovne izkušnje itd.), z letnim delovnim načrtom določi razporeditev izvajanja vzgojnoizobraževalnega programa, ustrezne organizacijske oblike vzgojnoizobraževalnega dela ter z udeleženci izobraževanja uskladi roke za preverjanje in ocenjevanje znanja ne glede na določbe o šolskem letu.

85. člen

Vzgojnoizobraževalno delo se izvaja po letnem delovnem načrtu, ki ga za vsako šolsko leto sprejme svet izobraževalne organizacije.

Letni delovni načrt obsega zlasti:

-

obseg in razporeditev organiziranega vzgojnoizobraževalnega in drugega dela, potrebnega za izvedbo vzgojnoizobraževalnih programov ter fakultativnih predmetov, v visokem izobraževanju pa tudi programe raziskovalnega dela;

-

obseg dela in sodelovanja učencev oziroma študentov v organiziranem vzgojnoizobraževalnem in drugem delu ter obseg organiziranega vzgojnoizobraževalnega dela in drugega dela za delavce; za študente oziroma delavce v visokem izobraževanju pa tudi obseg dela oziroma sodelovanja v raziskovalnem delu;

-

program in organizacijo dejavnosti izobraževalne organizacije na samoupravnem, družbenopolitičnem, kulturnem, tehničnem in telesnokulturnem področju;

-

načrt usmerjanja in vpisa;

-

način zagotavljanja pogojev za uspešno izobraževanje udeležencev;

-

razporeditev učencev oziroma študentov v oddelke in učne skupine;

-

strokovno izpopolnjevanje delavcev;

-

sodelovanje izobraževalne organizacije z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, strokovnimi in drugimi društvi ter sodelovanje zunanjih sodelavcev v vzgojnoizobraževalnem in drugem delu;

-

druge naloge, povezane z vzgojnoizobraževalnim delom, v visokem izobraževanju pa tudi z raziskovalnim delom ali umetniško dejavnostjo.

86. člen

Za smotrno in učinkovito organizacijo vzgojnoizobraževalnega dela razporeja izobraževalna organizacija udeležence izobraževanja v delovne oziroma učne skupine, oddelke in letnike, ki jih ob upoštevanju pedagoških načel in posebnosti organiziranega vzgojnoizobraževalnega dela določi Izobraževalna skupnost Slovenije s standardi in normativi.

Pri izvajanju posameznih vzgojnoizobraževalnih programov lahko izobraževalna organizacija, v skladu s pedagoškimi načeli, doseženimi učnimi uspehi, sposobnostmi in interesi učencev oziroma študentov, razporeja učence oziroma študente istih ali različnih letnikov v delovne oziroma učne skupine pri posameznih predmetih in drugih sestavinah programa.

86.a člen

Srednja šola lahko s soglasjem Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje v posameznih oddelkih izvaja pouk posameznih predmetov v tujem jeziku, ki se v oddelku poučuje kot predmet, če ima ustrezne učitelje in če se je z udeleženci izobraževanja tako sporazumela.

Visokošolska organizacija lahko izvaja posamezne predmete v tujem jeziku pod pogoji, določenimi s statutom.

4. Organizacija izobraževanja za pridobitev magisterija in doktorata znanosti

87. člen

Izobraževanje za pridobitev magisterija in za pridobitev doktorata znanosti lahko organizirajo izobraževalne organizacije, ki izvajajo programe za pridobitev visoke strokovne izobrazbe.

Izobraževalne organizacije iz prejšnjega odstavka lahko organizirajo izobraževanje za pridobitev magisterija in doktorata znanosti na tistih področjih in iz tistih znanstvenih disciplin, na katerih v skladu s svojim statutom opravljajo raziskovalno dejavnost. Pri izvajanju tega izobraževanja sodelujejo izobraževalne organizacije med seboj in z raziskovalnimi organizacijami.

Zakon o usmerjenem izobraževanju (ZUI)

Časovnica