Nalaganje dokumenta...
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o usmerjenem izobraževanju
OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 25-1325/1989, stran 1441 DATUM OBJAVE: 12.7.1989
VELJAVNOST: od 20.7.1989 / UPORABA: od 20.7.1989
SRS 25-1325/1989
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 1.11.1989 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 18.2.2026: AKTUALEN.
1325. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o usmerjenem izobraževanju
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
U K A Z
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o usmerjenem izobraževanju
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o usmerjenem izobraževanju
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o usmerjenem izobraževanju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 21. junija 1989, v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 21. junija 1989 in na seji Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije, dne 21. junija 1989.
Št. 0100-188/89
Ljubljana, dne 21. junija 1989.
Predsednik
Janez Stanovnik l. r.
Janez Stanovnik l. r.
Z A K O N
o spremembah in dopolnitvah zakona o usmerjenem izobraževanju
o spremembah in dopolnitvah zakona o usmerjenem izobraževanju
1. člen
V zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83) se drugi odstavek 7. člena spremeni tako, da se glasi:
"Vrste vzgojnoizobraževalnih programov, s katerimi se zagotavlja strokovna izobrazba ali usposobljenost za dela in naloge vseh vrst zahtevnosti v posameznih strokah ali področjih dela, se določajo s programsko zasnovo. Strokovna izobrazba ali usposobljenost, pridobljena po teh programih, ima javno veljavnost."
2. člen
Za 23. členom se doda nov 23. a člen, ki se glasi:
"Vzgojnoizobraževalnih programov, določenih s programsko zasnovo in sprejetih v skladu s tem zakonom, ne morejo izvajati delovni ljudje in občani z osebnim delom samostojno kot poklic, lahko pa v sodelovanju z izobraževalno organizacijo izvajajo dele teh programov."
3. člen
24. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Delavci v svojih organizacijah in skupnostih lahko za svoje potrebe in za potrebe drugih organizacij in skupnosti, s katerimi so se tako sporazumeli, sprejemajo in izvajajo svoje programe izpopolnjevanja in usposabljanja, ne glede na določbe tega zakona."
4. člen
25., 26. in 27. člen se nadomestijo z novim 25. členom, ki se glasi:
"Uporabniki sodelujejo pri uresničevanju vzgojnoizobraževalnih programov s tem, da izvajajo proizvodno delo in delovno prakso, lahko pa tudi praktični pouk.
Vzgojnoizobraževalne organizacije sklenejo z uporabniki pogodbo, s katero uredijo medsebojne pravice in obveznosti ter določijo pogoje za izvajanje proizvodnega dela oziroma delovne prakse ali praktičnega pouka, ki se bo izvajal pri uporabniku."
5. člen
V drugem odstavku 31. člena se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: "V to izobraževanje se lahko vključijo tudi drugi občani, ki niso v delovnem razmerju."
6. člen
Četrta alinea drugega odstavka 32. člena se spremeni tako, da se glasi:
"- druge pravice in obveznosti delavcev v zvezi z izobraževanjem."
7. člen
Drugi odstavek 35. člena se črta.
8. člen
37. člen se črta.
9. člen
38. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Izobraževalna skupnost Slovenije lahko določi, da udeleženci izobraževanja iz svojih sredstev prispevajo k plačilu posamičnih storitev vzgojnoizobravalnega programa.
Prispevka iz prejšnjega odstavka ni mogoče določiti:
-
učencu oziroma študentu pred vstopom v delo za storitve v obsegu, ki je potreben za obvladovanje vzgojnoizobraževalnega programa, mature, in za storitve, do katerih ima pravico po tem zakonu;
-
občanu, ki si pridobiva znanje s samoizobraževanjem, za vsakokratno prvo preverjanje znanja;
-
udeležencu izobraževanja, ki se vključi v programe za usposabljanje iz druge alinee prvega odstavka 63. člena tega zakona.
Ne glede na določbo prve alinee prejšnjega odstavka se prispevek lahko določi udeležencem izobraževanja specialističnega, magistrskega in doktorskega študija.
Prispevek k posamičnim storitvam lahko določi tudi izobraževalna organizacija za storitve, ki po vzgojnoizobraževalnem programu niso obvezne ali presegajo dogovorjeni standard."
10. člen
39. in 40. člen se nadomestita z novim 39. členom, ki se glasi:
"Vzgojnoizobraževalni programi za pridobitev izobrazbe, za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ter za usposabljanje, po katerih se pridobi javno veljavno izobrazbo ali usposobljenost, se oblikujejo na podlagi programske zasnove v skladu s tem zakonom.
Programov iz 23. člena tega zakona ni potrebno oblikovati na podlagi programske zasnove, razen če s posebnim predpisom ni drugače določeno.
Kadar je s posebnimi predpisi določeno, da ima strokovna izobrazba, pridobljena po programih iz prejšnjega odstavka, javno veljavnost, o enakovrednem izobrazbenem standardu daje pred sprejemom takega programa mnenje Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje oziroma znanstveno pedagoški svet univerze."
11. člen
V 41. členu se napovedni stavek v prvem odstavku nadomesti z besedami "Programska zasnova obsega:"
V prvi alinei prvega odstavka se besede "število dejavnosti oziroma strok" nadomestijo z besedami "dejavnosti oziroma stroke".
Doda se nova četrta alinea, ki se glasi:
"- smeri v okviru vzgojnoizobraževalnega programa za pridobitev izobrazbe;"
Dosedanja četrta alinea postane peta, na koncu katere se pika spremeni v podpičje in doda nova šesta alinea, ki se glasi:
"- trajanje izobraževanja po programu v letnikih oziroma semestrih."
Tretji odstavek se črta.
12. člen
Doda se nov 41.a člen, ki se glasi:
"Programsko zasnovo za srednje in visoko izobraževanje sprejema Izobraževalna skupnost Slovenije.
Programsko zasnovo za srednje izobraževanje predlaga Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje, za visoko izobraževanje pa znanstveno pedagoški sveti univerz.
Programsko zasnovo za srednje izobraževanje pripravi Zavod SR Slovenije za šolstvo. Programsko zasnovo za visoko izobraževanje pripravijo znanstveno pedagoški sveti visokošolskih organizacij in jih uskladijo v znanstveno pedagoškem svetu univerze.
Samoupravne interesne skupnosti, samoupravne narodnostne skupnosti, Gospodarska zbornica Slovenije, splošna združenja, izobraževalne in raziskovalne organizacije ter njihove zveze, republiški upravni organi in drugi sodelujejo pri pripravi programske zasnove, lahko pa predlagajo tudi njeno spremembo.
Programsko zasnovo objavi Izobraževalna skupnost Slovenije v Uradnem listu SR Slovenije."
13. člen
42. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Vzgojnoizobraževalne programe ali dele programov oziroma smeri izobraževanja se za izobraževanje mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in invalidnih oseb prilagodi ali pripravi tako, da se jim omogoči pridobivanje in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ter usposabljanje z delom za tiste poklice ali dela in naloge, ki jih take osebe lahko opravljajo glede na svoje telesne in duševne sposobnosti."
14. člen
43. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Vzgojnoizobraževalne programe, določene s programsko zasnovo, sprejema za srednje izobraževanje Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje, programe visokega izobraževanja pa znanstveno pedagoški sveti visokošolskih organizacij.
Pred sprejemom programa je treba pridobiti soglasje Izobraževalne skupnosti Slovenije o skladnosti programa s programsko zasnovo. Za programe visokega izobraževanja je pred tem treba pridobiti tudi mnenje znanstveno pedagoškega sveta univerze.
O pogojih za napredovanje in pogojih za pridobitev izobrazbe dajejo mnenje tudi študentje visokošolske organizacije. Kadar znanstveno pedagoški svet visokošolske organizacije ne upošteva mnenja študentov, odloči o sprejemu programa znanstveno pedagoški svet univerze."
15. člen
44. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Vzgojnoizobraževalne programe za srednje izobraževanje pripravlja Zavod SR Slovenije za šolstvo, za visoko izobraževanje pa visokošolske organizacije".
16. člen
Prvi odstavek 45. člena se spremeni tako, da se v napovednem stavku za besedo "izobrazbe" dodajo besede v "srednjem izobraževanju" in doda nova prva alinea, ki se glasi:
"- splošne podatke o programu;"
Dosedanji prvi alinei, ki postane druga, se pred besedo "učni" doda beseda "okvirni".
V peti alinei, ki postane šesta, se pred besedo "- pogoje" dodajo besede "- zaključni izpit in druge".
V osmi alinei, ki postane deveta, se besedi "program prilagaja" nadomestita z besedami "sestavine programa prilagajajo".
Doda se nova deseta alinea, ki se glasi:
"- poimenski seznam sestavljalcev programa".
V drugem odstavku se besedilo "predmetnike in učne načrte tistih programov" nadomesti z besedo "programe".
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
"Republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje, predpiše postopek ugotavljanja potreb, priprave in potrjevanja učbenikov za srednje izobraževanje ter pogoje za njihovo izdajo."
17. člen
Doda se nov 45. a člen, ki se glasi:
"Vzgojnoizobraževalni program za pridobitev izobrazbe v visokem izobraževanju v skladu s tem zakonom določa zlasti:
-
splošne podatke o programu in lik diplomanta;
-
predmetnik, ki opredeljuje obseg izobraževalnega dela in obseg uvajanja študentov v raziskovalno delo, trajanje izobraževanja in usposobljenost visokošolskih delavcev in sodelavcev;
-
učni načrt, ki obsega smotre izobraževalnega in raziskovalnega dela, vsebino posameznih predmetov in predmetnih področij, seznam literature, obvezne oblike in obdobja za preverjanje ter ocenjevanje znanja;
-
pogoje iz drugega in tretjega odstavka 34. člena tega zakona, ki jih mora izpolnjevati kandidat, ki se želi vključiti v izobraževanje po programu oziroma njegovih izbirnih delih in pogoje za izbiro kandidatov, za primer omejitve vpisa;
-
pogoje za napredovanje po programu in pogoje za pridobitev izobrazbe;
-
načela, kako izobraževalna organizacija lahko oblikuje individualni program za nadpovprečno uspešne študente;
-
navodila, kako se sestavine programa prilagajajo udeležencem izobraževanja z delovnimi in življenjskimi izkušnjami;
-
poimenski seznam sestavljalcev in podatke o poteku priprave programa."
18. člen
46. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Z vzgojnoizobraževalnim programom se lahko določijo tudi njegovi deli, ki omogočajo usposobitev za posamezna dela oziroma naloge."
19. člen
47. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Programe, ki jih sprejema Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje, objavlja Zavod SR Slovenije za šolstvo, programe, ki jih sprejemajo znanstveno pedagoški sveti visokošolskih organizacij, pa objavlja univerza na način kot ga določa njen statut."
20. člen
48. člen se spremeni tako, da se glasi:
"V usmerjenem izobraževanju se primerljivost pridobljene izobrazbe ugotavlja z enakovrednim izobrazbenim standardom med programi, določenimi na isti stopnji zahtevnosti.
Enakovredni izobrazbeni standard po tem zakonu se zagotavlja zlasti s trajanjem izobraževanja, obsegom vzgojnoizobraževalnega programa, v srednjem izobraževanju pa tudi z vsebinami in obsegom splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov ter z vsebino zaključnega izpita."
21. člen
49. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Programi za pridobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju so skrajšani programi srednjega izobraževanja, programi srednjega izobraževanja ter nadaljevalni programi srednjega izobraževanja.
Skrajšani programi srednjega izobraževanja omogočajo pridobivanje in poglabljanje splošne izobrazbe na ravni zadnjih dveh razredov osnovne šole ter pridobitev strokovnih znanj in usposobljenosti za enostavna in manj zahtevna dela.
Programi srednjega izobraževanja temeljijo na programu osnovne šole in obsegajo splošnoizobraževalne vsebine, strokovnoteoretična in praktična znanja ter omogočajo pridobitev srednje strokovne izobrazbe za delo oziroma za nadaljnje izobraževanje. Programi srednjega izobraževanja se oblikujejo za posamezne dejavnosti ali stroke, lahko pa tudi za skupine strok ali dejavnosti.
Nadaljevalni programi srednjega izobraževanja omogočajo poglabljanje srednje strokovne izobrazbe triletnih programov ali smeri srednjega izobraževanja in usposobitev za dela v pripravi, kontroli in operativnem vodenju delovnih procesov, v organizaciji dela in za specialna dela.
Nadaljevalni programi srednjega izobraževanja zagotavljajo enak izobrazbeni standard kot štiriletni programi ali smeri srednjega izobraževanja."
22. člen
50. člen se črta.
23. člen
V prvem odstavku 51. člena se besede "programi za pridobitev doktorata znanosti" nadomestijo z besedama "doktorat znanosti".
Peti odstavek se črta.
24. člen
Zadnji odstavek 52. člena se črta.
25. člen
53. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Interdisciplinarne univerzitetne programe pripravlja in predlaga organ univerze, določen s statutom. Pri pripravi in izvajanju teh programov sodelujejo visokošolske organizacije. Medsebojne pravice in obveznosti pri izvajanju takih programov se uredijo s statutom univerze."
26. člen
54. člen se črta.
27. člen
55. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Izobraževanje po programu za pridobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju traja:
-
po skrajšanem programu srednjega izobraževanja največ dve leti,
-
po programu srednjega izobraževanja tri do štiri leta,
-
po nadaljevalnem programu srednjega izobraževanja eno leto in pol do dve leti.
Visokošolsko izobraževanje traja:
-
po programu za pridobitev višje strokovne izobrazbe dve do dve leti in pol,
-
po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe štiri do štiri leta in pol,
-
po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, ki je oblikovan kot nadaljevanje programa za pridobitev višje strokovne izobrazbe toliko, da skupno trajanje ne presega štiri leta in pol;
-
po programu za pridobitev magisterija dve leti.
Kadar izobraževanje traja dve leti in pol ali štiri leta in pol, je en semester namenjen izključno pripravi in izdelavi diplomskega dela."
28. člen
56. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Izjemoma se s programsko zasnovo lahko določi daljše trajanje izobraževanja, kot to določa prejšnji člen, in sicer največ še za eno leto.
Študij na medicinski fakulteti lahko traja največ šest let."
29. člen
59. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Izobraževanje po programih, ki omogočajo specializacijo, lahko traja:
-
po pridobljeni srednji strokovni izobrazbi od šest mesecev do enega leta,
-
po pridobljeni višji strokovni izobrazbi od enega do enega leta in pol;
-
po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi od enega in pol do dveh let, če s posebnim predpisom ni določeno drugače."
30. člen
Za 64. členom se doda nov 64. a člen, ki se glasi:
"Vzgojnoizobraževalne organizacije so dolžne v programe stalno vnašati nova spoznanja stroke in jih tako posodabljati, vendar ne smejo s tem spreminjati predmetnika in pogojev za vključitev, napredovanje in pridobitev izobrazbe.
Sestavine programa iz prejšnjega odstavka je mogoče spremeniti le s spremembo vzgojnoizobraževalnega programa, trajanje izobraževanja pa po predhodni spremembi programske zasnove.
Za spremembo programske zasnove in vzgojnoizobraževalnih programov velja enak postopek, kot je določen za njihovo sprejemanje.
Ustreznost spremembe vzgojnoizobraževalnih programov, uvedbe novih programov, mature ter uvajanje novosti v vsebini, organizaciji in izvedbi izobraževanja v srednjem izobraževanju se lahko eksperimentalno preveri v praksi. O tem odloči Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje. Pogoje za eksperimentalno preverjanje, način spremljanja ter pravice in dolžnosti, ki izhajajo za učence iz takega preverjanja, določi Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje s sklepom o uvedbi eksperimentalnega preverjanja."
31. člen
65. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, da se lahko vključi v izobraževanje po določenem vzgojnoizobraževalnem programu ali smeri, se v skladu s tem zakonom določijo z vzgojnoizobraževalnim programom.
Za vključitev v izobraževanje po delih vzgojnoizobraževalnega programa iz 18. člena tega zakona veljajo enaki pogoji kot za vključitev v vzgojnoizobraževalni program."
32. člen
66. člen se spremeni tako, da se glasi:
"V izobraževanje po skrajšanih programih srednjega izobraževanja se lahko vključi, kdor je izpolnil osnovnošolsko obveznost in je uspešno končal najmanj šesti razred osnovne šole oziroma je s preizkusom znanja dokazal, da obvlada program šestih razredov osnovne šole ter izpolnjuje druge pogoje, določene z vzgojnoizobraževalnim programom v skladu s tem zakonom."
33. člen
V 67. členu se črta zadnji stavek prvega odstavka.
34. člen
69. člen se spremeni tako, da se glasi:
"V izobraževanje po programu za pridobitev višje ali visoke strokovne izobrazbe se lahko vključi, kdor je opravil maturo.
Poleg opravljene mature program za pridobitev višje ali visoke strokovne izobrazbe lahko izjemoma določi kot pogoj za vključitev tudi ustrezen predhodni program, lahko pa tudi vrsto in obseg delovnih izkušenj. Kdor ni končal takega programa, lahko s preizkusom znanja na srednji šoli, ki izvaja tak program, dokaže, da obvlada potrebna znanja iz tega programa.
S programom, ki ga izvaja umetniška akademija, se lahko določi, da se v izobraževanje po takem programu lahko vključi tudi, kdor ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka tega člena, izkazuje pa izjemno umetniško nadarjenost.
S programom za pridobitev višje izobrazbe se lahko določi, da se v izobraževanje po tem programu vključijo tudi kandidati, ki so končali ustrezen štiriletni program srednjega izobraževanja."
35. člen
70. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Vsebino in obseg preizkusov znanja iz 66., 67. in 68. člena tega zakona določi in preveri izobraževalna organizacija, na katero se kandidat namerava vključiti."
36. člen
71. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Matura obsega preizkus znanj, potrebnih za nadaljevanje izobraževanja v programih za pridobitev višje oziroma visoke izobrazbe. Matura se opravlja iz skupnega dela, ki obsega skupna znanja vseh srednješolskih štiriletnih programov in iz izbirnega dela, ki obsega posamezna znanja iz določenega vzgojnoizobraževalnega programa.
Maturo lahko opravlja, kdor je končal zaključni letnik katerekoli smeri ali programa štiriletnega srednjega izobraževanja po tem zakonu ali drugem predpisu.
Kdor ni končal izobraževanja po prejšnjem odstavku, opravlja na srednji šoli preizkus znanja, s katerim dokaže, da obvlada najpomembnejša znanja štiriletne smeri ali programa srednjega izobraževanja. Po opravljenem preizkusu lahko opravlja maturo.
Vsebino, obseg in raven zahtevnosti znanj mature ter obseg zunanjega ocenjevanja določi Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje po predhodni uskladitvi z univerzama. Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje določi tudi načela za določanje vsebine in obsega preizkusa znanja iz prejšnjega odstavka.
Maturo vodi republiška maturitetna komisija, ki jo imenuje funkcionar, ki vodi republiški upravni organ pristojen za vzgojo in izobraževanje.
Podrobnejša določila o postopku, načinu in pogojih za opravljanje mature ter o preverjanju in ocenjevanju znanja predpiše republiški upravni organ, pristojen za vzgojo in izobraževanje.
Kdor je opravil maturo, ima opravljen tudi zaključni izpit po tem zakonu, razen kdor jo je opravljal po tretjem odstavku tega člena. Mednarodna matura je enakovredna maturi po tem zakonu."
37. člen
73. člen se spremeni tako, da se glasi:
"V izobraževanje za pridobitev magisterija se lahko vključi, kdor je uspešno končal ustrezen program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe. S programom se določi, kateri predhodni program je ustrezen.
S programom se lahko kot pogoj za vključitev določijo tudi raven uspešnosti v predhodnem izobraževanju, vrsta in obseg delovnih izkušenj in drugi pogoji, ki so potrebni za uspešno obvladovanje programa.
Kdor ni končal ustreznega predhodnega visokošolskega programa ali kdor ga ni končal na zahtevani ravni uspešnosti, kadar je ta predpisana, se lahko vključi v program za pridobitev magisterija, če s preizkusom znanja dokaže, da obvlada znanja, potrebna za uspešno izobraževanje po tem programu. Vsebino in obseg znanja določi visokošolska organizacija, ki izvaja program za pridobitev magisterija."
38. člen
Na koncu 78. člena se dodajo besede "ali za nadaljevanje izobraževanja".
39. člen