Zakon o usmerjenem izobraževanju

716. Zakon o usmerjenem izobraževanju

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

U K A Z
o razglasitvi zakona o usmerjenem izobraževanju

Razglaša se zakon o usmerjenem izobraževanju, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 9. aprila 1980, na seji Zbora občin dne 9. aprila 1980, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 9. aprila 1980 in na seji Skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije dne 9. aprila 1980.

Št. 0100-92/80

Ljubljana, dne 9. aprila 1980.

Predsednik
Viktor Avbelj l. r.

Z A K O N
o usmerjenem izobraževanju

I. TEMELJNE IN SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Delavci, drugi delovni ljudje in občani v samoupravnih organizacijah in skupnostih uresničujejo v socialističnih samoupravnih družbenih odnosih pravico in odgovornost, da svobodno in enakopravno načrtujejo, organizirajo in izvajajo usmerjeno izbraževanje kot sestavino lastnega in celotnega družbenega razvoja.

Usmerjeno izobraževanje je del enotnega sistema vzgoje in izobraževanja v Socialistični republiki Sloveniji ter obsega celotno vzgojo in izobraževanje po osnovni šoli.

2. člen

Usmerjeno izobraževanje je izobraževanje za delo in samoupravljanje ter izhaja iz potreb združenega dela, družbenega razvoja in vsestranskega razvoja osebnosti v socialistični samoupravni družbi.

Uresničuje se kot vzgoja in izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: izobraževanje) na posameznem področju združenega dela tako, da se prepletata in povezujeta izobraževanje in delo v permanenten proces in omogoča delavcem, drugim delovnim ljudem in občanom ustvarjalno delo in življenje ter trajen osebni in strokovni razvoj.

3. člen

Temeljni družbeni smoter usmerjenega izobraževanja je oblikovati svobodno, odgovorno, ustvarjalno, vsestransko razvito osebnost v socialistični samoupravni družbi.

Na podlagi dosežkov sodobne znanosti in zlasti marksizma kot znanstvene teorije in revolucionarne prakse delavskega razreda, samoupravljanja kot temeljnega družbenega odnosa, vsebine in metode dela, spoštovanja človekove osebnosti in potreb njenega vsestranskega razvoja ter na ustvarjalni vlogi človeka v materialni in duhovni proizvodnji in v ustvarjanju, uresničuje usmerjeno izobraževanje temeljni družbeni smoter s tem, da zlasti:

-

omogoča sistematično pridobivanje, razširjanje in poglabljanje splošne in strokovne izobrazbe ter praktičnih znanj, razvija sposobnosti in spretnosti ter poglablja razumevanje temeljnih zakonitosti razvoja narave, družbe in človeka;

-

razvija odnos do dela kot temeljne vrednote, do družbene lastnine ter delovne in druge ustvarjalne sposobnosti in navade;

-

uveljavlja demokratične odnose v vzgojnoizobraževalnem in drugem delu, spodbuja in usmerja družbenopolitično aktivnost udeležencev izobraževanja ter razvija druge oblike usposabljanja za samoupravljanje;

-

povezuje teorijo in prakso ter izobraževanje in delo, navaja na ustvarjalno uporabo znanja in spodbuja prenos dosežkov znanosti in tehnike v delovne procese;

-

spremlja in uveljavlja dosežke sodobne znanosti, tehnike in tehnologije v vzgojnoizobraževalnem delu, v visokem izobraževanju pa tudi uvaja v raziskovalno delo, povezuje izobraževanje z raziskovanjem in razvija raziskovalno dejavnost;

-

usposablja in spodbuja za samoizobraževanje, trajno poglabljanje in razširjanje znanja;

-

omogoča spoznanje družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialistične samoupravne družbe ter pravic in odgovornosti delavcev, delovnih ljudi in občanov v graditvi samoupravnih družbenih odnosov;

-

vzgaja v duhu revolucionarnih izkušenj in pridobitev narodnoosvobodilne borbe, solidarnosti z delavskimi in drugimi naprednimi gibanji v svetu, načel neuvrščene politike in enakopravnih odnosov med narodi;

-

razvija zavest o pripadnosti svojemu narodu in vzgaja v duhu bratstva, enotnosti, sodelovanja in enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, v duhu sožitja italijanske oziroma madžarske narodnosti in slovenskega naroda, omogoča spoznavati njihov razvoj in dosežke njihovega kulturnega ustvarjanja;

-

razvija in utrjuje pripravljenost za obrambo ozemeljske celovitosti, neodvisnosti, svobode in nedotakljivosti socialistične samoupravne ureditve skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter usposablja za aktivno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;

-

razvija vzajemnost in tovarištvo, vzgaja za humane in enakopravne odnose med ljudmi, za enakopravnost med spoloma ter usposablja za vrednotenje odnosov med ljudmi in moralno ravnanje;

-

usposablja za doživljanje in razvijanje kulture kot trajne sestavine človekovega življenja ter razvija in spodbuja ustvarjalne sposobnosti;

-

poglablja razumevanje ter razvija in spodbuja ustvarjalne sposobnosti na področju tehnične kulture;

-

omogoča skladen telesni razvoj in navaja na trajno telesnokulturno aktivnost kot osnovo človekovega zdravja, življenja m uspešnega dela;

-

razvija navade zdravega življenja ter navaja na varovanje svojega zdravja in življenja ter zdravja in življenja drugih;

-

vzgaja za smotrno, bogatejše in ustvarjalno življenje v prostem času;

-

razvija zavest o potrebi po smotrnem gospodarjenju z naravnimi viri ter navaja na varovanje naravnih in drugih vrednot človekovega okolja;

-

razvija in spodbuja kulturne, telesnokulturne in druge interesne dejavnosti ter dejavnosti na področju tehnične kulture.

4. člen

Delavci, drugi delovni ljudje in občani zadovoljujejo potrebe na področju usmerjenega izobraževanja v svoji temeljni organizaciji združenega dela (v nadaljnjem besedilu: temeljna organizacija) oziroma delovni organizaciji ali delovni skupnosti ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s svobodno menjavo dela v neposrednih odnosih, v samoupravnih izobraževalnih skupnostih in po njih.

Delavci, drugi delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in odgovornosti na področju usmerjenega izobraževanja s tem, da zlasti:

-

ugotavljajo in usklajujejo osebne, skupne in celotne družbene potrebe in interese po izobraževanju;

-

načrtujejo vsebino, obseg in razvoj usmerjenega izobraževanja ter zagotavljajo pogoje za njegovo izvajanje;

-

usmerjajo mladino in zaposlene delavce v nadaljnje izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje;

-

izvajajo vzgojnoizobraževalno delo.

5. člen

Usmerjeno izobraževanje obsega izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe, izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ter usposabljanje z delom.

6. člen

Izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe omogoča pridobiti zaokroženo splošno in strokovno teoretično izobrazbo, praktična znanja, sposobnosti in spretnosti za začetek dela v določeni stroki in za nadaljnje izobraževanje ter za celovit in stalen človekov razvoj in se izvaja po vzgojnoizobraževalnih programih za pridobitev strokovne izobrazbe (v nadaljnjem besedilu: programi za pridobitev izobrazbe).

V skladu z zahtevnostjo in naravo dela ter izobraževanjem, se programi za pridobitev izobrazbe oblikujejo kot programi za pridobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju in programi za pridobitev izobrazbe v visokem izobraževanju.

Izpopolnjevanje strokovne izobrazbe omogoča stalno pridobivanje, razširjanje in poglabljanje posameznih sestavin pridobljene izobrazbe ter pridobivanje znanj in razvijanje posebnih sposobnosti in spretnosti v okviru že pridobljene izobrazbe in se izvaja po vzgojnoizobraževalnih programih za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe (v nadaljnjem besedilu: programi za izpopolnjevanje).

Usposabljanje z delom omogoča pridobivanje posameznih strokovnih znanj ter razvijanje sposobnosti in spretnosti za opravljanje določenih del in nalog z opravljanjem proizvodnega dela in delovne prakse neposredno v delovnem procesu.

Usposabljanje z delom je sestavni del programov za pridobitev izobrazbe oziroma programov izpopolnjevanja, lahko pa se izvaja tudi po samostojnih vzgojno-izobraževalnih programih usposabljanja z delom (v nadaljnjem besedilu: programi za usposabljanje).

7. člen

Vzgojnoizobraževalni programi določajo vsebino izobraževanja in način uresničevanja izobraževanja v okviru določene stroke oziroma področja združenega dela.

Vrste in število vzgojnoizobraževalnih programov se določa tako, da se zagotavlja izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje za delo in naloge vseh vrst in zahtevnosti v posameznih strokah oziroma področjih združenega dela.

8. člen

Vzgojnoizobraževalni programi izhajajo iz skupnih družbenih potreb in vrednot, potreb človekovega vsestranskega razvoja, razvoja socialističnih samoupravnih odnosov, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, razvoja kulture, znanosti, tehnike in tehnologije ter razvojnih in tekočih potreb združenega dela. Oblikovati jih je treba tako, da:

-

omogočajo uresničevanje družbenih smotrov in nalog usmerjenega izobraževanja;

-

omogočajo pridobiti znanja trajnejše vrednosti, široko izobrazbo in usposobljenost za delo in življenje, za trajno izobraževanje in izpopolnjevanje znanja in delovnih sposobnosti ter povezovanje splošne in strokovne teoretične izobrazbe in praktičnih znanj v organsko celoto;

-

zagotavljajo povezovanje vzgoje in izobraževanja z delom in samoupravljanjem;

-

omogočajo mladini in odraslim, da si pridobivajo izobrazbo pod enakimi pogoji, z upoštevanjem njihovih delovnih, izobraževalnih, samoupravnih in drugih življenjskih izkušenj;

-

spodbujajo razvijanje raznovrstnih oblik, metod in organizacije izobraževanja oziroma usposabljanja z delom, posodabljanja pedagoškega procesa in izobraževalne tehnologije, povečevanje kvalitete, strokovnosti in učinkovitosti dela, aktivno in enakopravno sodelovanje udeležencev izobraževanja ter razvijanje izobraževanja iz dela in ob delu.

9. člen

Vzgojnoizobraževalne programe usmerjenega izobraževanja izvajajo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbene organizacije in društva, ki izpolnjujejo s tem zakonom določene pogoje.

Organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki izvajajo vzgojnoizobraževalno dejavnost kot svojo glavno dejavnost in so vpisane v razvid vzgojnoizobraževalnih organizacij, so vzgojnoizobraževalne organizacije (v nadaljnjem besedilu: izobraževalne organizacije).

Izobraževalne organizacije so po tem zakonu tudi domovi za učence.

Določbe tega zakona o izobraževalnih organizacijah se primerno uporabljajo tudi za domove za študente.

Izobraževalne organizacije imajo pečat, v katerem je grb Socialistične republike Slovenije, ime in sedež izobraževalne organizacije.

10. člen

Dejavnost izobraževalnih organizacij je posebnega družbenega pomena.

Posebni družbeni interes se uresničuje z določitvijo pogojev in načina opravljanja vzgojnoizobraževalne dejavnosti, z določanjem načina priprave in sprejemanja vzgojnoizobraževalnih programov, pravic, obveznosti in odgovornosti udeležencev izobraževanja ter pravic, obveznosti in odgovornosti uporabnikov, ustanoviteljev izobraževalnih organizacij ter družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij pri soodločanju v organih upravljanja izobraževalnih organizacij s soglasjem organov družbenopolitičnih skupnosti k tistim določbam samoupravnih splošnih aktov, ki jih določa ta zakon, ter z drugimi oblikami družbenega vpliva v skladu s tem zakonom.

11. člen

Delavci, drugi delovni ljudje in občani si pridobivajo in izpopolnjujejo strokovno izobrazbo ali se usposabljajo z delom z organiziranim izobraževanjem v izobraževalnih in drugih organizacijah in skupnostih oziroma s samoizobraževanjem.

Delavci, drugi delovni ljudje in občani, ki se vključujejo v organizirano izobraževanje za pridobitev in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ali se usposabljajo z delom, so udeleženci izobraževanja.

Udeleženci, ki se izobražujejo po programih za pridobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju, so učenci, udeleženci, ki se izobražujejo po programih za pridobitev izobrazbe v visokem izobraževanju, pa študenti.

Pravice in odgovornosti udeležencev, ki si izpopolnjujejo strokovno izobrazbo, ali se usposabljajo z delom, urejajo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti organizacije združenega dela, ki izvajajo vzgojnoizobraževalne programe.

12. člen

Osebne, skupne in celotne družbene potrebe in interese na področju usmerjenega izobraževanja ugotavljajo in načrtujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani v planih svojih temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ter jih usklajujejo v izobraževalnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih. S plani opredeljujejo tudi materialne možnosti za zadovoljevanje teh potreb. Pri tem opredelijo zlasti tiste potrebe in interese, ki jih bodo uresničevali v svoji temeljni organizaciji ali delovni skupnosti oziroma v okviru delovnih in sestavljenih organizacij združenega dela, združenj in skupnosti ter tiste potrebe in interese, ki jih bodo zadovoljevali s svobodno menjavo dela v neposrednih odnosih oziroma v izobraževalnih skupnostih in po njih.

S plani opredeljeni obseg zadovoljevanja potreb in interesov na področju usmerjenega izobraževanja se zagotavlja zlasti z razvijanjem materialnih, prostorskih, kadrovskih in drugih pogojev, potrebnih za uresničevanje vzgojnoizobraževalnega dela, z usmerjanjem mladine, delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v izobraževanje in usposabljanje oziroma v delo (v nadaljnjem besedilu: usmerjanje) ter z drugimi ukrepi za uresničevanje planov.

13. člen

Da bi ustvarjali pogoje za povečevanje družbene produktivnosti dela in učinkovitosti gospodarjenja ter za izboljševanje pogojev dela in življenja delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, uporabniki in izvajalci pri planiranju usmerjenega izobraževanja upoštevajo poleg svojih tekočih in razvojnih potreb tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev razvoja posameznih področij združenega dela in posameznih območij ter družbe v celoti, potrebe razvoja znanosti, tehnike, tehnologije in organizacije dela ter potrebe razvoja kulture, samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov, ljudske obrambe in družbene samozaščite.

14. člen

Usmerjanje je trajen proces, v katerem se usklajujejo potrebe in interesi posameznika ter potrebe in interesi združenega dela in celotne družbe na področju usmerjenega izobraževanja.

Z usmerjanjem se spodbuja vključevanje mladine, delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v izobraževanje po ustreznih vzgojnoizobraževalnih programih tako, da se jim omogoča pridobivanje znanja, razvijanje interesov in sposobnosti v skladu z interesi in potrebami združenega dela in celotne družbe ter spodbuja vključevanje udeležencev izobraževanja v delo oziroma nadaljnje izobraževanje.

Usmerjanje skupaj uresničujejo in medsebojno usklajujejo samoupravne organizacije in skupnosti uporabnikov in izvajalcev usmerjenega izobraževanja, družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične organizacije, druge družbene, organizacije in društva.

Za učinkovito uresničevanje usmerjanja, organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka, podeljujejo štipendije, zagotavljajo materialne in druge pogoje za razvoj izobraževanja v določenih strokah ter za izboljševanje življenjskih in študijskih pogojev udeležencev izobraževanja; samoupravne organizacije in skupnosti uporabnikov pa s tem namenom tudi zagotavljajo svojim delavcem možnosti za uspešno izobraževanje, razvijajo pogoje za izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse ter izvajajo druge ukrepe za spodbujanje izobraževanja v skladu s plani svojih organizacij in skupnosti.

15. člen

Usmerjanje se uresničuje v skladu z načelom permanentnosti izobraževanja tako, da omogoča:

-

učencem po končani osnovni šoli pridobiti strokovno izobrazbo in usposobljenost za vključevanje v delo (izobraževanje pred vstopom v delo);

-

delavcem, drugim delovnim ljudem in občanom vključevanje v izobraževanje za izpopolnjevanje oziroma pridobitev strokovne izobrazbe tako, da se pri vsebini in organizaciji izobraževanja upoštevajo njihovo pridobljeno znanje, delovne In življenjske izkušnje oziroma delovne obveznosti (izobraževanje iz dela ali ob delu).

16. člen

Pri uresničevanju marksistične zasnovanosti vzgojnoizobraževalnega in raziskovalnega dela sodelujejo marksistični centri. Marksistične centre organizirajo izobraževalne organizacije same ali skupaj z drugimi izobraževalnimi, raziskovalnimi in drugimi organizacijami združenega dela. Marksistični centri pri svojem delu sodelujejo med seboj, z marksističnimi centri pri družbenopolitičnih organizacijah in marksističnim centrom pri Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije.

Marksistični centri iz prejšnjega odstavka zlasti:

-

sodelujejo pri oblikovanju vsebinske zasnove in izhodišč za pripravo vzgojnoizobraževalnih programov na podlagi dosežkov znanosti ter z vidika marksističnih teoretičnih izhodišč in družbenih smotrov usmerjenega izobraževanja;

-

proučujejo teoretična in družbena izhodišča vzgojnoizobraževalnih in raziskovalnih programov in njihovo uresničevanje ter dajejo mnenja in predloge organom upravljanja izobraževalnih organizacij, organom ustanoviteljev izobraževalnih organizacij, izobraževalnih skupnosti in skupščin družbenopolitičnih skupnosti;

-

dajejo pobude za organiziranje izobraževalnega in raziskovalnega dela iz teorije in prakse marksizma in samoupravljanja ter sodelujejo pri pripravljanju vzgojnoizobraževalnih programov in pri njihovem uresničevanju.

17. člen

Državljani Socialistične federativne republike Jugoslavije in pripadniki slovenskega naroda v zamejstvu imajo pravico, da si v Socialistični republiki Sloveniji pod enakimi, s tem zakonom določenimi pogoji, pridobivajo in izpopolnjujejo strokovno izobrazbo.

Tuji državljani in osebe brez državljanstva si praviloma pridobivajo in izpopolnjujejo strokovno izobrazbo pod enakimi pogoji kot državljani Socialistične federativne republike Jugoslavije in v skladu s konvencijami in pogodbami Socialistične federativne republike Jugoslavije z drugimi državami ali z mednarodnimi organizacijami.

18. člen

Učni jezik v usmerjenem izobraževanju je slovenski.

Na območju, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in italijanske narodnosti, in so s statutom občine opredeljena kot narodnostno mešana območja, se v srednjem izobraževanju za učence italijanske narodnosti, v skladu s posebnim zakonom izvaja vzgojno-izobraževalno delo v italijanskem jeziku, po določenih vzgojnoizobraževalnih programih pa lahko tudi v italijanskem in slovenskem jeziku.

Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in madžarske narodnosti, in so s statutom občine opredeljena kot narodnostno mešana območja, se v izobraževalnih organizacijah poučuje madžarski jezik. Vzgojnoizobraževalno delo po določenih vzgojno-izobraževalnih programih v srednjem izobraževanju pa se v skladu s posebnim zakonom izvaja v slovenskem in madžarskem jeziku.

19. člen

Zaradi ugotovitve pogojev za učinkovito uresničevanje in varstvo pravic narodnosti ter za razvoj dvojezičnega sporazumevanja na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in italijanske narodnosti, in so s statutom občine opredeljena kot narodnostno mešana območja, se v izobraževalnih organizacijah z italijanskim učnim jezikom poleg italijanskega poučuje tudi slovenski jezik; v drugih izobraževalnih organizacijah pa poleg slovenskega jezika tudi italijanski jezik.

Kadar se vključujejo učenci iz območij, ki so s statutom občine opredeljena kot narodnostno mešana območja, v srednje izobraževanje izven teh območij, se zanje omogoča tudi pouk italijanskega oziroma madžarskega jezika v skladu s posebnim zakonom.

20. člen

Varstvo posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju usmerjenega izobraževanja se ureja s posebnim zakonom.

Obseg in vsebino pouka madžarskega jezika iz tretjega odstavka 18. člena in slovenskega, italijanskega oziroma madžarskega jezika iz 19. člena, določi Strokovni svet Socialistične republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje.

21. člen

Za pripadnike drugih narodov in narodnosti Jugoslavije se lahko izvaja vzgojnoizobraževalno delo v njihovem jeziku, če se zanje pod pogoji, določenimi v skladu s tem zakonom, organizirajo posebni oddelki.

22. člen

Usmerjeno izobraževanje mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju in invalidnih oseb se organizira v skladu s tem zakonom in posebnimi predpisi.

23. člen

Izobraževanje za pridobitev in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ter usposabljanje z delom za področja dela, pri katerih so posebnega pomena varstvo človekovega zdravja in življenja, varstvo družbenega in osebnega premoženja ali drugih splošnih koristi, se izvaja v skladu s tem zakonom in posebnimi predpisi.

Z zakonom ali s predpisi, izdanimi na podlagi zakona, se lahko ureja izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ter usposabljanje z delom tudi na področjih, ki niso zajeta v prejšnjem odstavku.

II. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU PRI URESNIČEVANJU USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA

24. člen

Delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih v skladu s svojo pravico in odgovornostjo, da stalno izpopolnjujejo svoje delovne in druge sposobnosti ter zagotavljajo pogoje za celovit osebni razvoj, ugotavljajo potrebe po delavcih in njihovem izobraževanju ter planirajo in izvajajo usmerjeno izobraževanje v svoji temeljni organizaciji ali delovni skupnosti oziroma v okviru delovnih in sestavljenih organizacij združenega dela, združenj in skupnosti, usmerjajo delavce v izobraževanje ter se o uresničevanju usmerjenega izobraževanja sporazumevajo in dogovarjajo z delavci drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.

V temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti delavci sprejemajo in izvajajo programe za izpopolnjevanje in usposabljanje za potrebe svojih organizacij in skupnosti. Programe za izpopolnjevanje in programe za usposabljanje sprejemajo in izvajajo tudi skupaj z delavci v drugih temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, kadar z njimi uresničujejo skupne izobraževalne potrebe.

Delavci v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti si morajo pred sprejemom in izvajanjem programov za izpopolnjevanje in usposabljanje pridobiti k tem programom mnenje strokovnega sveta ustrezne posebne izobraževalne skupnosti.

Mnenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno k programom za usposabljanje oziroma za izpopolnjevanje, ki omogočajo izpopolnjevanje in usposabljanje delavcev za pridobitev in razvijanje delovnih zmožnosti za opravljanje posameznih delovnih nalog in opravil, ki jih terjajo tekoče potrebe delovnega procesa.

Programe za pridobitev izobrazbe, programe za izpopolnjevanje in programe za usposabljanje, ki omogočajo zadovoljevanje skupnih in celotnih družbenih izobraževalnih potreb in interesov na določenem področju združenega dela oziroma v določeni stroki, sprejemajo uporabniki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih v skladu z zakonom.

25. člen

S samoupravnimi splošnimi akti določijo samoupravne organizacije in skupnosti v skladu s tem zakonom način priprave in postopek sprejemanja programov za izpopolnjevanje in programov za usposabljanje, ki se sprejemajo v tej organizaciji ali skupnosti, način zagotavljanja pogojev za njihovo uresničevanje ter pogoji in način vključevanja delavcev v to izobraževanje.

Delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih se v okviru delovnih organizacij, sestavljenih organizacij združenega dela, združenj in skupnosti dogovarjajo in sporazumevajo o sprejemanju in izvajanju programov za izpopolnjevanje in programov za usposabljanje ter s samoupravnimi sporazumi in drugimi splošnimi akti določajo pogoje in način uresničevanja skupnih izobraževalnih potreb in interesov. V ta namen združujejo sredstva, razvijajo izobraževalno dejavnost ter druge oblike strokovnega dela v zvezi s skupnim planiranjem, usmerjanjem, organiziranjem in izvajanjem izobraževanja delavcev ter se za zadovoljevanje tistih potreb in interesov, ki jih ne morejo zadovoljevati v svojih organizacijah in skupnostih, povezujejo z izobraževalnimi organizacijami.

26. člen

Ob sprejemanju vzgojnoizobraževalnih programov v posebnih izobraževalnih skupnostih določajo uporabniki in izvajalci pogoje in načine uresničevanja teh programov ter sodelovanja uporabnikov pri njihovem izvajanju.

Uporabniki zagotavljajo sodelovanje pri uresničevanju vzgojnoizobraževalnih programov za pridobitev izobrazbe in programov za izpopolnjevanje, sprejetih v posebnih skupnostih s tem, da izvajajo zlasti praktični pouk, proizvodno delo in delovno prakso.

Medsebojne pravice in obveznosti pri uresničevanju vzgojnoizobraževalnih programov po prejšnjem odstavku se določajo s samoupravnim sporazumom med izobraževalnimi organizacijami in organizacijami združenega dela uporabnikov tako, da se zagotavlja kvalitetno izvajanje celotnega vzgojnoizobraževalnega programa in varstvo pravic udeležencev izobraževanja.

S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka se določi:

-

del programa za pridobitev izobrazbe oziroma programa za izpopolnjevanje, ki se izvaja izven izobraževalne organizacije, ter pogoji za izvajanje tega dela programa v skladu z vzgojnoizobraževalnim programom;

-

način zagotavljanja materialnih, prostorskih, kadrovskih in drugih pogojev za izvajanje dela programa ter medsebojne obveznosti pri zagotavljanju teh pogojev v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana posebne izobraževalne skupnosti;

-

oblike sodelovanja in obveznosti izobraževalne organizacije in organizacije združenega dela pri izvajanju dela programa iz prve alinee tega odstavka;

-

pravice in obveznosti udeležencev izobraževanja v času opravljanja praktičnega pouka, proizvodnega dela oziroma delovne prakse;

-

medsebojne pravice in odgovornosti pri vključevanju udeležencev izobraževanja v samoupravne, družbenopolitične, kulturne in druge aktivnosti v temeljnih organizacijah oziroma delovnih skupnostih uporabnikov;

-

druge pravice in odgovornosti pri skupnem izvanju programov.

Z vsakoletno pogodbo se za čas šolskega leta podrobneje določata obseg in način uresničevanja medsebojnih pravic in odgovornosti iz samoupravnega sporazuma iz prejšnjega odstavka. S pogodbo se določi tudi število in razporeditev udeležencev izobraževanja pri praktičnem pouku, proizvodnem delu oziroma delovni praksi v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti, pri čemer se upošteva tudi načelo, da udeleženci izobraževanja opravljajo proizvodno delo oziroma delovno prakso praviloma v tisti temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti, ki jih je napotila v izobraževanje.

27. člen

Udeleženci izobraževanja imajo pri praktičnem pouku ter pri opravljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse pravico do varstva pri delu in do zavarovanja za primer nesreče pri delu v skladu s posebnimi predpisi ter pravico do nagrade v sorazmerju s prispevkom, ki ga s svojim delom prispevajo k dohodku temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti oziroma k prihodkom delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost s sredstvi v lastnini občanov.

Pravice udeležencev iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo s samoupravnim splošnim aktom temeljne organizacije ali delovne skupnosti oziroma s kolektivno pogodbo v skladu z zakonom o delovnih razmerjih.

28. člen

Za spodbujanje izobraževanja v skladu s potrebami združenega dela ter družbe v celoti, za pridobivanje ustrezno usposobljenih delavcev, za zagotavljanje materialnih možnosti in izenačevanje pogojev za izobraževanje ter za pokrivanje stroškov, povezanih z izobraževanjem, temeljne organizacije, druge samoupravne organizacije in skupnosti podeljujejo štipendije.

Štipendije se podeljujejo na podlagi razpisa, v katerem se določijo pogoji za pridobitev štipendije, število štipendij ter kriteriji in merila za izbor kandidatov za štipendije.

Medsebojne pravice in obveznosti udeleženca, ki prejema štipendijo in temeljne organizacije, druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki daje štipendijo, se podrobneje uredijo s pogodbo o štipendiji.

Podeljevanje štipendij urejajo temeljne organizacije, druge samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi samoupravnimi splošnimi akti.

29. člen

Uporabniki ugotavljajo in usklajujejo izobraževalne potrebe in interese na podlagi proučevanja tekočih in razvojnih potreb delovnega procesa ter na podlagi načrtovanih dolgoročnih razvojnih usmeritev na določenem področju združenega dela oziroma stroke. Pri tem upoštevajo zlasti potrebe po znanjih, ki jih ugotavljajo z analizo del in nalog ter z opisi posameznih poklicev ozirom skupin sorodnih poklicev, ter znanja ki jih je mogoče predvideti na podlagi dolgoročnega razvoja tehnike, tehnologije in organizacije dela na določenem področju dela oziroma v stroki.

Na podlagi ugotovljenih potreb in interesov na področju usmerjenega izobraževanja uporabniki skupaj z izvajalci določajo vsebino in obseg izobraževanja po posameznih vzgojnoizobraževalnih programih ter planirajo zmogljivosti, ki jih bodo za uresničevanje izobraževanja po teh programih zagotavljali v izobraževalnih organizacijah ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. V skladu s planiranimi zmogljivostmi zagotavljajo materialne, prostorske, kadrovske in druge pogoje za izvajanje izobraževalne dejavnosti.

Pogoji za izvajanje usmerjenega izobraževanja ter za njegov razvoj se zagotavljajo v skladu z materialnimi možnostmi tako, da omogočajo stalno posodabljanje vzgojnoizobraževalnega dela; izvajanje praktičnega pouka, proizvodnega dela in delovne prakse pa se zagotavlja v delovnih procesih, zasnovanih v skladu s svobodnimi spoznanji znanosti, tehnike, tehnologije in organizacije dela.

30. člen

Za uresničevanje pravic in obveznosti pri usmerjanju celotnega mterialnega in družbenega razvoja ter za zagotavljanje usklajevanja odnosov v celotni družbeni reprodukciji delavci in delovni ljudje v svojih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije, načrtujejo in izvajajo usmerjanje s tem, da zlasti:

-

spodbujajo in omogočajo vključevanje delavcev v izobraževanje;

-

spodbujajo in pospešujejo samoizobraževanje delavcev;

-

sodelujejo pri usmerjanju mladine v ustrezne vzgojnoizobraževalne programe in v delo;

-

prispevajo k zagotavljanju pogojev za delo domov učencev oziroma študentov, knjižnic, laboratorijev in drugih organizacij in skupnoti, ki s svojo dejavnostjo zagotavljajo udeležencem izobraževanja pogoje za življenje in uspešno izobraževanje, ter za interesne dejavnosti;

-

podeljujejo štipendije, zagotavljajo nadomestila osebnega dohodka in povračila stroškov v zvezi z z izobraževanjem;

-

omogočajo udeležencem izobraževanja, da v svojih organizacijah in skupnostih opravljajo praktični pouk, proizvodno delo in delovno prakso.

Delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih usklajujejo usmerjanje v izobraževalnih skupnostih, skupnostih za zaposlovanje, gospodarskih zbornicah in drugih splošnih združenjih, družbenopolitičnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah ter v ta namen sodelujejo z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.

31. člen

Za izobraževanje iz dela se po tem zakonu šteje izobraževanje oseb, ki so jih v izobraževanje za pridobitev oziroma izpopolnjevanje strokovne izobrazbe napotile organizacije združenega dela oziroma, ki so si z delom pridobile potrebne delovne izkušnje.

Za izobraževanje ob delu se po tem zakonu šteje izobraževanje oseb, ki so v času izobraževanja za pridobitev ali izpopolnjevanje strokovne izobrazbe v delovnem razmerju oziroma samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom ter v celoti ali vsaj deloma opravljajo svoje delovne obveznosti.

32. člen

Pogoje in način uveljavljanja pravic in obveznosti delavcev do izobraževanja določijo delavci v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih v samoupravnih splošnih aktih.

Z akti iz prejšnjega odstavka se posebej določijo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, ki se izobražujejo iz dela ali ob delu, zlasti pa:

-

v katerih primerih in v kakšnem obsegu imajo delavci pravico do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja;

-

načela za razporejanje delovnih obveznosti delavcev, ki se izobražujejo;

-

pravico do nadomestila osebnega dohodka v času odsotnosti z dela zaradi izobraževanja oziroma do štipendije oziroma do povračila stroškov v zvezi z izobraževanjem;

-

pravice in obveznosti delavcev po končanem izobraževanju; razporeditev na delo, ki ustreza pridobljeni strokovni izobrazbi in obveznosti, če tega dela po končanem izobraževanju ne sprejme; obveznosti delavca v primeru, če izobraževanja v dogovorjenem roku ni uspešno končal oziroma če zapusti temeljno organizacijo oziroma delovno skupnost pred iztekom dogovorjenega roka, ki pa ne sme biti daljši, kot traja izobraževanje v skladu z vzgojnoizobraževalnim programom.

Pravice in obveznosti delavcev iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo s pogodbo, ki jo skleneta delavec in temeljna organizacija oziroma delovna skupnost.

Temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti na posameznih področjih združenega dela usklajujejo pogoje in način uveljavljanja pravic in obveznosti delavcev do izobraževanja s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. Pobudo za sklenitev takih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov lahko da sindikat.

33. člen

Temeljna organizacija oziroma delovna skupnost v skladu s samoupravnim splošnim aktom najmanj enkrat letno objavi:

-

vrste vzgojnoizobraževalnih programov, po katerih bo omogočala izobraževanje iz dela ali ob delu;

-

pogoje, na podlagi katerih bo izbirala kandidate za izobraževanje po posameznih programih;

-

pravice in obveznosti delavcev, ki se bodo izobraževali;

-

število delavcev, ki jim bo omogočala izobraževanje po posameznih vzgojnoizobraževalnih programih, ter merila in postopek, po katerem bo izbrala kandidate, če je njihovo število večje od razpisanega.

34. člen

Pravice in obveznosti iz 24. do 32. člena tega zakona se za delavce v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, ki opravljajo samostojno dejavnost z osebnim delom, urejajo s kolektivno pogodbo v skladu z zakonom o delovnih razmerjih.

35. člen

Uporabniki in izvajalci zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih in celotnih družbenih potreb in interesov v usmerjenem izobraževanju s svobodno menjavo dela v skladu s z zakonom.

S svobodno menjavo dela v neposrednih odnosih z izvajalci zagotavljajo uporabniki zlasti izobraževanje po programih za izpopolnjevanje in programih za usposabljanje za potrebe svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, s svobodno menjavo dela v izobraževalnih skupnostih in po njih pa zlasti izobraževanje po vzgojnoizobraževalnih programih sprejetih v teh skupnostih.

36. člen

Predmet svobodne menjave na področju usmerjenega izobraževanja so storitve, potrebne za izvedbo posameznega vzgojnoizobraževalnega programa (v nadaljnjem besedilu: program storitev), lahko pa tudi posamične storitve.

Program storitev obsega zlasti:

-

vrste, obseg in zahtevnost vzgojnoizobraževalnega in drugega dela, potrebnega za izvajanje posameznega programa za pridobitev izobrazbe ali programa za izpopolnjevanje oziroma programa za usposabljanje;

-

organizacijo vzgojnoizobraževalnega dela po letnikih, oddelkih ter delovnih oziroma učnih skupinah;

-

storitve in materialne pogoje, s katerimi se zagotavljata uspešno izobraževanje in vzgoja udeležencev izobraževanja;

-

program raziskovalnega dela v zvezi z razvojem strok in z uresničevanjem vzgoinoizobraževalnih programov za pridobitev višje in visoke strokovne izobrazbe.

37. člen

Delavci v izobraževalnih organizacijah pridobijo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarijo:

-

s svobodno menjavo dela;

-

z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku, kadar združujejo delo in sredstva z delavci v drugih temeljnih organizacijah;

-

s prodajo proizvodov in storitev na trgu oziroma v okviru organizacije združenega dela;- na drugih podlagah, določenih z zakonom.

38. člen

Uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o temeljih plana te skupnosti lahko določijo, da udeleženci izobraževanja prispevajo k plačilu posamičnih storitev vzgojnoizobraževalnega programa iz svojih sredstev.

Prispevka iz prejšnjega odstavka ni mogoče določiti za udeležence, ki se vključujejo v programe za usposabljanje in za vsakokratno prvo preverjanje znanja, pridobljenega s samoizobraževanjem v skladu s 105. členom tega zakona.

III. VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI PROGRAMI IN ORGANIZACIJA VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEGA DELA

1. Vzgojnoizobraževalni programi

39. člen

Vzgojnoizobraževalni programi, ki jih sprejmejo uporabniki in izvajalci v izobraževalni skupnosti, se oblikujejo na podlagi programske zasnove in v skladu s smernicami za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov.

40. člen

Smernice za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov določajo:

-

navodila za pripravo programske zasnove za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov;

-

načela za oblikovanje sestavin vzgojnoizobraževalnih programov, določenih v 45. členu tega zakona;

-

načela za razporeditev skupne vzgojnoizobraževalne osnove v programih za pridobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju;

-

načela za zagotavljanje enakovrednega izobrazbenega standarda za vzgojnoizobraževalne programe enake zahtevnosti v vseh usmeritvah;

-

načela za stalno posodabljanje vzgojnoizobraževalnih programov.

Smernice za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov sprejme Strokovni svet Socialistične republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje.

41. člen

Programska zasnova za oblikovanje programov za pridobitev izobrazbe in programov za izpopolnjevanje določa zlasti:

-

število dejavnosti oziroma strok na določenem področju združenega dela, v katerih bo zagotovljeno izobraževanje v izobraževalni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: usmeritve izobraževanja);

-

vrste in zahtevnost vzgojnoizobraževalnih programov v posamezni usmeritvi izobraževanja glede na razvrstitev poklicev, dela oziroma nalog po vrsti in zahtevnosti, ki se določa v skladu s posebnimi predpisi o razvrščanju poklicev in strokovne izobrazbe;

-

povezanost vzgojnoizobraževalnih programov v posamezni usmeritvi, ki omogoča prestopanje oziroma preusmerjanje iz enega programa v drugi program enake zahtevnosti (horizontalna prehodnost) ali različne zahtevnosti (vertikalna prehodnost);

-

poklice, dela oziroma naloge, za katere omogoča posamezen vzgojnoizobraževalni program pridobitev strokovne izobrazbe za začetek dela oziroma strokovni naslov, ki ga pridobi udeleženec izobraževanja po končanem izobraževanju v skladu s posebnim zakonom.

Določbe prejšnjega odstavka se primemo uporabljajo tudi za oblikovanje programov za usposabljanje.

Programsko zasnovo za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov sprejmejo uporabniki in izvajalci v skupščini posebne izobraževalne skupnosti na predlog strokovnega sveta posebne izobraževalne skupnosti.

42. člen

S programsko zasnovo za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov se določijo tudi programi, ki jih je treba prilagoditi za izobraževanje mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in invalidnih oseb tako, da se jim omogoči pridobivanje in izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ter usposabljanje z delom za tiste poklice, dela oziroma naloge, ki jih take osebe lahko opravljajo glede na svoje telesne in duševne sposobnosti.

Prilagajanje vzgojnoizobraževalnih programov za osebe iz prejšnjega odstavka se nanaša na vse sestavine vzgojnoizobraževalnega programa, ki jih določa 45. člen tega zakona tako, da se zagotovi zlasti prilagajanje učnega načrta, predmetnika, navodil v zvezi z vsebino in uresničevanjem vzgojnoizobraževalnega dela ter vrsto izobrazbe učiteljev in drugih delavcev.

43. člen

Vzgojnoizobraževalne programe, ki jih v skladu s tem zakonom sprejemajo uporabniki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih, pripravljajo strokovni sveti teh skupnosti. Strokovni sveti vključujejo v pripravo teh vzgojnoizobraževalnih programov ustrezne strokovne službe organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti, raziskovalne in izobraževalne organizacije, marksistični center ter druge samoupravne organizacije in skupnosti.

Preden uporabniki in izvajalci posebne izobraževalne skupnosti sprejmejo program za pridobitev izobrazbe, morajo dobiti mnenje Strokovnega sveta Socialistične republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje o usklajenosti programa s smernicami iz 40. člena tega zakona.

44. člen

Postopek priprave in sprejemanje vzgojnoizobraževalnih programov v posebni izobraževalni skupnosti se podrobneje uredi s statutom te skupnosti. Statut posebne izobraževalne skupnosti lahko določi, da pripravljajo vzgojnoizobraževalne programe v visokem izobraževanju izobraževalne organizacije, ki izvajajo te programe.

45. člen

Program za pridobitev izobrazbe določa v skladu s tem zakonom zlasti:

-

učni načrt, ki obsega operativne smotre vzgojnoizobraževalnega dela, njegovo vsebino po posameznih predmetih, predmetnih področjih in drugih sestavinah učnega načrta ter po zaokroženih časovnih obdobjih, seznam učbenikov oziroma literature in drugih sredstev, navodila za diferenciacijo temeljnih vsebin in vsebin, namenjenih predvsem poglabljanju in razširjanju znanja, oblike organiziranega vzgojnoizobraževalnega dela ter obvezne oblike in obdobja za preverjanje in ocenjevanje znanja;

-

predmetnik, ki opredeljuje obseg vzgojnoizobraževalnega dela po posameznih predmetih, predmetnih področjih in drugih sestavinah učnega načrta ter trajanje izobraževanja po programu;

-

pogoje, ki jih mora izpolniti kandidat, da se lahko vključi v izobraževanje po tem programu oziroma po njegovem izbirnem delu;

-

pogoje za napredovanje;

-

pogoje, ki jih mora izpolniti kandidat za pridobitev izobrazbe;

-

minimalne pogoje, ki jih mora izpolnjevati izobraževalna organizacija za izvajanje izobraževanja po programu ter vrsto in stopnjo izobrazbe učiteljev in drugih delavcev za vsak predmet, predmetno področje oziroma drugo sestavino učnega načrta;

-

pogoje, ki jih mora izpolnjevati organizacija združenega dela, ki izvaja praktični pouk, proizvodno delo in delovno prakso;

-

navodila, kako se program prilagaja predhodnemu znanju, delovnim in življenjskim izkušnjam, ko se po programu izobražujejo udeleženci s predhodnim znanjem, delovnimi in življenjskimi izkušnjami.

Za zagotovitev varstva posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti ter za razvoj dvojezičnega sporazumevanja je treba predmetnike in učne načrte tistih programov za pridobitev izobrazbe, ki jih izvajajo izobraževalne organizacije na narodnostno mešanih območjih, prilagoditi v skladu z zakonom.

46. člen

Za oblikovanje programov za izpopolnjevanje in programov za usposabljanje se primerno uporabljajo določbe prejšnjega člena.

47. člen

Program za pridobitev izobrazbe se objavi na način, ki ga določi posebna izobraževalna skupnost s svojim statutom.

48. člen

S programi za pridobitev izobrazbe je treba na začetku srednjega izobraževanja zagotoviti skupno vzgojnoizobrazbeno osnovo.

Skupna vzgojnoizobrazbena osnova zagotavlja:

-

široko podlago za pridobivanje strokovno-teoretičnih in praktičnih znanj;

-

tesnejšo vsebinsko povezanost programov za pridobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju in omogoča usmerjanje ter preusmerjanje učencev.

Vsebina skupne vzgojnoizobrazbene osnove omogoča učencem poglobiti spoznanja in razumevanje o razvojnih zakonitostih narave, družbe in človeka ter razširiti znanja na področju družbenega razvoja, razvoja kulture, znanosti, tehnike, proizvodnje in drugih področjih človekovega ustvarjanja. Spoznavanje tehnike in proizvodnje se v skupni vzgojnoizobrazbeni osnovi uresničuje na raznovrstnih področjih dela v materialni proizvodnji in družbenih dejavnostih ter mora povezovati vsebino skupne vzgojnoizobrazbene osnove z vsebino strokovnoteoretičnih in praktičnih znanj v programu.

49. člen

Programi za pridobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju so programi srednjega izobraževanja, nadaljevalni programi srednjega izobraževanja in skrajšani programi srednjega izobraževanja.

Programi srednjega izobraževanja obsegajo skupno vzgojnoizobrazbeno osnovo in druge vsebine splošne izobrazbe ter vsebine temeljnih in posebnih strokovnoteoretičnih oziroma praktičnih znanj v posamezni dejavnosti oziroma stroki, lahko pa tudi v okviru skupine strok tako, da se vsebine temeljnih strokovnoteoretičnih znanj oblikujejo s poudarkom na družbenojezikovnem ali naravoslovno-matematičnem področju.

Nadaljevalni programi srednjega izobraževanja se oblikujejo za dela na področju organizacije, kontrole priprave, operativnega in strokovnega vodenja ter spremljanja delovnih procesov na podlagi ustreznega programa srednjega izobraževanja tako, da omogočajo poglabljanje in razširjanje splošne izobrazbe ter pridobivanje ustreznih strokovnoteoretičnih in praktičnih znanj.

Skrajšani programi srednjega izobraževanja obsegajo del skupne vzgojnoizobrazbene osnove ter izbrane vsebine temeljnih in posebnih strokovnoteoretičnih oziroma praktičnih znanj, potrebnih za opravljanje določenih del in nalog; učencem, ki niso uspešno končali osnovne šole, morajo omogočiti, da si ob izvajanju vsebine tega programa pridobijo oziroma obvladajo tudi manjkajoča znanja iz programa osnovne šole, ki so potrebna z uspešno obvladovanje vsebine skrajšanega programa srednjega izobraževanja.

50. člen

Vsebino in obseg skupne vzgojnoizobrazbene osnove v programih iz drugega in četrtega odstavka prejšnjega člena določi Strokovni svet Socialistične republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje.

51. člen

Programi za pridobitev izobrazbe v visokem izobraževanju so: programi za pridobitev višje strokovne izobrazbe, programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, programi za pridobitev magisterija in programi za pridobitev doktorata znanosti.

Programi za pridobitev višje strokovne izobrazbe obsegajo posamezne vsebine splošne izobrazbe ter vsebine temeljnih in posebnih strokovnoteoretičnih in praktičnih znanj za delo v stroki in za razvijanje sposobnosti za ustvarjalno uporabo znanstvenih spoznanj in tehnoloških dosežkov v praksi ter za razvijanje sposobnosti za raziskovalno delo.

Programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe obsegajo posamezne vsebine splošne izobrazbe ter strokovne vsebine, potrebne za študij posameznih znanosti, strok ali področij umetnosti, za delo v stroki in za razvijanje sposobnosti za ustvarjalno uporabo znanstvenih spoznanj in dosežkov v praksi ter za razvijanje sposobnosti za raziskovalno delo.

Programi za pridobitev magisterija in za pridobitev doktorata znanosti obsegajo vsebine za razširjanje in poglabljanje teoretičnega in praktičnega znanja na posameznih področjih znanosti, umetnosti oziroma strok ter za razvijanje sposobnosti za opravljanje raziskovalnega dela.

Programe za pridobitev doktorata znanosti sprejme na predlog kandidata in njegovega mentorja svet izobraževalne organizacije oziroma svet raziskovalne organizacije, če se opravlja doktorat pri njej, po predhodni pridobitvi mnenja ustreznega strokovnega organa izobraževalne oziroma raziskovalne organizacije.

52. člen

Posamezen program za pridobitev izobrazbe mora praviloma omogočiti izobraževanje za več sorodnih poklicev, del in nalog in obsega:

-

skupni del, ki določa vsebine znanj, skupnih za vse poklice, dela in naloge, za katere je predvideno izobraževanje po tem programu;

-

izbirne dele, ki določajo vsebine znanj, potrebnih za določeno skupino poklicev ali za posamezni poklic, dela in naloge, za katere je predvideno izobraževanje po tem programu.

V primeru ko razlik v vsebini izobraževanja za sorodne poklice, dela in naloge ni mogoče zagotavljati z izbirnimi deli, se oblikuje enoten vzgojnoizobraževalni program za posamezne poklice, dela oziroma naloge.

Skupni del programa z enim izbirnim delom istega programa tvori smer izobraževanja. Za smer izobraževanja po tem zakonu se šteje tudi enoten vzgojnoizobraževalni program po prejšnjem odstavku.

Vrsto in število smeri v okviru vzgojnoizobraževalnega programa določijo uporabniki in izvajalci s programsko zasnovo.

53. člen

Zaradi racionalne organizacije izobraževanja se lahko deli programov za pridobitev oziroma izpopolnjevanje izobrazbe istih ali različnih usmeritev združujejo v interdisciplinarni program v srednjem izobraževanju ali interdisciplinarni program za pridobitev višje strokovne izobrazbe ali interdisciplinarni program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe.

O oblikovanju interdisciplinarnih programov se sporazumevajo uporabniki in izvajalci v posebnih izobraževalnih skupnostih v skladu z zakonom.

54. člen

Programi za pridobitev izobrazbe morajo biti med seboj vertikalno povezani po naslednjih načelih:

-

programi za pridobitev višje oziroma visoke strokovne izobrazbe se oblikujejo na podlagi ustreznih programov srednjega izobraževanja;

-

interdisciplinarni programi za pridobitev višje ali visoke strokovne izobrazbe se oblikujejo na podlagi več ustreznih programov srednjega izobraževanja v isti ali različnih usmeritvah;

-

programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe se lahko oblikujejo po načelu stopnjevanja kot nadaljevanje ustreznih programov za pridobitev višje strokovne izobrazbe;

-

programi za pridobitev magisterija se oblikujejo na podlagi ustreznih programov za pridobitev visoke strokovne izobrazbe v okviru iste ali različnih usmeritev.

S programsko zasnovo za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov uporabniki in izvajalci določijo, kateri programi so ustrezni predhodni programi v smislu prejšnjega odstavka ter kateri programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe se oblikujejo po načelu stopnjevanja kot nadaljevanje ustreznih programov za pridobitev višje strokovne izobrazbe.

55. člen

Vsak program za pridobitev izobrazbe mora določiti trajanje izobraževanja, in sicer tako, da traja izobraževanje:

-

po skrajšanem programu srednjega izobraževanja največ dve leti;

-

po programu srednjega izobraževanja najmanj dve leti in največ štiri leta;

-

po nadaljevalnem programu srednjega izobraževanja največ dve leti;

-

po programu za pridobitev višje strokovne izobrazbe največ dve leti;

-

po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe največ štiri leta;

-

po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, ki je oblikovan kot nadaljevanje programa za pridobitev višje strokovne izobrazbe, največ dve leti;

-

po programu za pridobitev magisterija največ dve leti.

56. člen

Izjemoma lahko uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti določijo s programom za pridobitev izobrazbe tudi daljše trajanje izobraževanja, kot je določeno v prejšnjem členu, če je to potrebno zaradi obsega vsebine znanj, potrebnih za začetek dela, in sicer največ še za eno leto.

57. člen

Izobraževanje za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe se izvaja po programih za izpopolnjevanje, ki omogočajo razširjanje, poglabljanje, posodabljanje in dopolnjevanje splošnih, strokovnoteoretičnih in praktičnih znanj.

Izobraževanje za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe se lahko izvaja tudi po delih programov za pridobitev izobrazbe tako, da omogoča udeležencem izobraževanje, ne glede na doseženo predhodno izobrazbo, pridobivanje ustreznih strokovno-teoretičnih in praktičnih znanj iz ene ali več sestavin vzgojnoizobraževalnega programa.

58. člen

Programi za izpopolnjevanje se oblikujejo kot:

-

programi, za sistematično in permanentno izpopolnjevanje v okviru stroke oziroma področja dela;

-

programi za izpopolnjevanje na zahtevnejša dela v okviru pridobljenega poklica oziroma za delo v sorodnih dejavnostih ali strokah ter za specializacijo;- programi za stalno izobraževanje na področju kulture, samoupravljanja, družbenopolitičnega dela, ljudske obrambe in družbene samozaščite ter na drugih področjih človekovega družbenega delovanja in osebnega življenja.

59. člen

S programom za izpopolnjevanje, ki omogoča specializacijo, se lahko določi, da udeleženec po končanem izobraževanju pridobi naslov specialist.

Programi iz prejšnjega odstavka, ki omogočajo pridobiti naslov specialist, se oblikujejo in sprejemajo po postopku in na način, ki ga ta zakon določa za oblikovanje in sprejemanje programov za pridobitev izobrazbe.

Trajanje izobraževanja za pridobitev naslova specialist se določi s programom tako, da traja:

-

po pridobljeni srednji strokovni izobrazbi najmanj tri mesece,

-

po pridobljeni višji strokovni izobrazbi najmanj eno leto,

-

po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi najmanj eno leto in pol.

60. člen

Kadar se s programi za izpopolnjevanje iz tretje alinee 58. člena zagotavljajo skupni interesi in potrebe po stalnem izobraževanju občanov na območju krajevnih skupnosti oziroma občin, lahko sprejemajo te programe tudi uporabniki in izvajalci v občinski izobraževalni skupnosti.

Postopek in način oblikovanja oziroma sprejemanja programov iz prejšnjega odstavka se določita v skladu s tem zakonom in statutom občinske izobraževalne skupnosti.

61. člen

Sestavni del vseh programov za pridobitev izobrazbe je tudi usposabljanje z delom in se izvaja kot proizvodno delo oziroma delovna praksa. Usposabljanje z delom obsega vsebine in aktivnosti, ki omogočajo uporabo teoretičnih in praktičnih znanj neposredno v delovnem procesu, vključevanje učencev oziroma študentov v samoupravljanje ter pridobivanje praktičnih znanj, razvijanje sposobnosti, spretnosti in delovnih navad v obsegu, ki je potreben za začetek dela v določenem poklicu oziroma stroki.

Usposabljanje z delom je lahko tudi sestavni del programa za izpopolnjevanje.

62. člen

Programi za usposabljanje omogočajo sistematično uvajanje v delo, pridobivanje posameznih strokovnih znanj, spretnosti in delovnih navad, potrebnih za opravljanje določenih del in nalog, pridobivanje osnovnih in posebnih znanj iz varstva pri delu, vključevanje v samoupravljanje ter spoznavanje organizacije dela, poslovanja, tehnologije, tehnike in proizvodnih procesov v organizaciji združenega dela.

63. člen

Programi za usposabljanje se oblikujejo za:

-

usposabljanje oseb, ki so si pridobile strokovno izobrazbo;

-

usposabljanje oseb, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost.

Programi za usposabljanje oseb, ki so si pridobile strokovno izobrazbo in prvič sklepajo delovno razmerje, se praviloma izvajajo v času pripravništva v skladu z zakonom.

Programi za usposabljanje oseb, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost in niso uspešno končale osnovne šole, se lahko dopolnijo tako, da omogočajo hkrati pridobitev osnovnošolske izobrazbe.

64. člen

Za usposabljanje mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter invalidnih oseb se programi za usposabljanje prilagajajo njihovim psihofizičnim sposobnostim.

Program za usposabljanje mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju po uspešno končani osnovni šoli se lahko dopolni tako, da obsega tudi vsebine, ki omogočajo razširjanje splošne izobrazbe na podlagi prilagojenega programa osnovne šole in prispevajo k doseganju njihove telesne oziroma duševne zrelosti.

Pri izvajanju programov za usposabljanje mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter invalidnih oseb lahko sodelujejo izobraževalne organizacije, ki izvajajo osnovno izobraževanje otrok oziroma usposabljanje mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter invalidnih oseb.

2. Pogoji za vključitev v izobraževanje

65. člen

Pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat, da se lahko vključi v izobraževanje po določenem vzgojno-izobraževalnem programu in pogoje, ki jih mora izpolnjevati učenec oziroma študent za vključitev v izobraževanje po določenem izbirnem delu programa, določajo v skladu s tem zakonom uporabniki in izvajalci z vzgojnoizobraževalnim programom.

Pri tem določijo zlasti, kateri vzgojnoizobraževalni programi so ustrezni za nadaljnje izobraževanje oziroma vrsto in obseg splošnih, posebnih in praktičnih znanj, potrebnih za vključitev v izobraževanje po določenem vzgojnoizobraževalnem programu; glede na naravo izobraževanja oziroma posebnosti dela v določeni dejavnosti ali stroki pa lahko določijo kot pogoj za vključitev v izobraževanje po določenem vzgojnoizobraževalnem programu tudi vrsto in obseg delovnih izkušenj.

66. člen

V izobraževanje po skrajšanih programih srednjega izobraževanja se lahko vključi, kdor je izpolnil osnovnošolsko obveznost.

67. člen

V izobraževanje po programih srednjega izobraževanja se lahko vključi, kdor je uspešno končal osnovno šolo ali je s preizkusom znanja dokazal, da obvlada program osnovne šole, ter izpolnjuje druge pogoje, določene z vzgojnoizobraževalnim programom v skladu s tem zakonom. S posameznim vzgojnoizobraževalnim programom srednjega izobraževanja se lahko določi, da je pogoj za vključitev v izobraževanje tudi pozitivna ocena iz tujega jezika po programu osnovne šole.

V izobraževanje po programih srednjega izobraževanja se lahko vključi tudi kdor je uspešno končal skrajšani program srednjega izobraževanja.

68. člen

V izobraževanje po nadaljevalnih programih srednjega izobraževanja se lahko vključi, kdor je uspešno končal izobraževanje po ustreznem predhodnem programu ali je s preizkusom znanja dokazal, da obvlada znanja, ki so potrebna za vključitev v izobraževanje po določenem programu, in ima delovne izkušnje. S posameznim programom za pridobitev izobrazbe se določi, kateri predhodni vzgojnoizobraževalni program je ustrezen, ter vrsto in obseg delovnih izkušenj.

69. člen

V izobraževanje po programih za pridobitev višje oziroma visoke strokovne izobrazbe se lahko vključi, kdor je uspešno končal izobraževanje po ustreznem predhodnem programu ali je s preizkusom znanja dokazal, da obvlada znanja, ki so potrebna za vključitev v izobraževanje po določenem programu, in ima delovne izkušnje, kadar jih zahteva vzgojnoizobraževalni program.

S posameznim programom za pridobitev višje oziroma visoke strokovne izobrazbe se določi, kateri vzgojnoizobraževalni program v srednjem izobraževanju je ustrezen ter vrsto in obseg delovnih izkušenj, če se zahtevajo za vključitev v izobraževanje.

Z vzgojnoizobraževalnim programom za pridobitev višje ali visoke strokovne izobrazbe se lahko določi, da morajo tudi kandidati, ki so končali izobraževanje po ustreznem predhodnem programu, s preizkusom znanja dokazati, da obvladajo znanja iz posameznih predmetov ali skupin predmetov.

70. člen

Preizkus znanja, ki ga opravljajo kandidati zaradi vključitve v določen vzgojnoizobraževalni program, vsebuje:

-

obseg in vrsto splošnih znanj, ki so nujno potrebna zaradi zahtevnosti vzgojnoizobraževalnih programov za pridobitev višje ali visoke strokovne izobrazbe, in jih določi strokovni svet Socialistične republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje;

-

obseg in vrsto posebnih znanj in praktičnih znanj, ki so potrebna za začetek izobraževanja po posameznem nadaljevalnem programu srednjega izobraževanja in posameznem programu za pridobitev višje ali visoke strokovne izobrazbe, in jih določi strokovni svet ustrezne posebne izobraževalne skupnosti.

71. člen

Preizkus znanja se opravlja pri vzgojnoizobraževalni organizaciji, ki izvaja program, v katerega se kandidat vključuje. Preizkus znanja se opravlja pred komisijo. Sestav komisije določijo uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti na predlog strokovnega sveta. Komisijo sestavljajo učitelji izobraževalnih organizacij, ki izvajajo predhodni program, učitelji izobraževalne organizacije, ki izvaja program, v katerega se kandidati vključujejo, in uporabniki.

72. člen

V izobraževanje po programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, ki so oblikovani po načelu stopnjevana kot nadaljevanja ustreznega predhodnega programa za pridobitev višje strokovne izobrazbe, se lahko vključi, kdor je uspešno končal predhodni program. Kateri predhodni program je ustrezen, se določi s programom za pridobitev visoke strokovne izobrazbe.

73. člen

V izobraževanje za pridobitev magisterija se lahko vključi, kdor je uspešno končal program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe in ima delovne izkušnje.

S programom za pridobitev magisterija se določi, kateri predhodni program je ustrezen, ter vrsta in obseg delovnih izkušenj.

74. člen

Kot pogoj za vključitev v izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe se lahko z vzgojnoizobražavalnim programom določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti, kadar so te potrebne za uspešno izobraževanje in opravljanje dela v določeni dejavnosti oziroma stroki.

75. člen

Pogoji za vključitev v izobraževanje po programih za izpopolnjevanje oziroma po programih za usposabljanje se določijo tako, da se v teh programih določi potrebna predhodna izobrazba, v programih za izpopolnjevanje pa tudi vrsta in obseg delovnih izkušenj.

3. Organizacija vzgojnoizobraževalnega dela