Pravilnik o posebnih zahtevah za objekte, v katerih so...

3926. Pravilnik o posebnih zahtevah za objekte, v katerih so eksplozivi

Na podlagi 37. člena zakona o eksplozivih (Uradni list RS, št. 96/02) izdaja minister za notranje zadeve v soglasju z ministrom za okolje, prostor in energijo

P R A V I L N I K
o posebnih zahtevah za objekte, v katerih so eksplozivi

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik določa posebne zahteve in ukrepe za objekte, v katerih so eksplozivi in so namenjeni proizvodnji, preizkušanju, uničevanju, skladiščenju in prodaji eksplozivov.

2. člen

(izjeme)

Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za jamska skladišča, ki so pod zemljo v sklopu rudniškega prostora.

3. člen

(pomen izrazov)

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

-

detonacija je prenašanje energije aktiviranja po plasteh z udarnim valom, s hitrostjo, večjo od hitrosti zvoka, kot posledica velike hitrosti kemičnega razkroja;

-

delaboracija je razdvajanje elementov eksplozivnega sredstva na osnovne sestavine tako, da ni več medsebojnega vpliva;

-

deflagracija je proces slojevitega zgorevanja s termično prevodnostjo, zato je hitrost zgorevanja relativno majhna;

-

nevaren obrat je objekt ali skupina objektov, v katerih se opravljajo dejavnosti iz 1. člena tega pravilnika in tvorijo prostorsko zaključeno celoto in se deli na nevarni in nenevarni del;

-

nevarni del obrata so nevarni objekti, v katerih se opravljajo operacije z eksplozivi oziroma, v katerih so navzoči eksplozivi in tudi nenevarni objekti, ki so v nevarnem območju okrog nevarnih objektov;

-

nenevarni del obrata sestavljajo tisti objekti, ki niso nevarni objekti;

-

objekti, nevarni za požar so vsi objekti;

-

pasivni objekt je objekt, ki ga lahko prizadene detonacija;

-

aktivni objekt je objekt, v katerem je prišlo do detonacije;

-

koristni prostor električne sušilnice je prostor, v katerem se suši oziroma nahaja eksploziv;

-

priročno skladišče prodajaln je skladišče v večnamenskih ali nestanovanjskih stavbah, v katerem se lahko skladiščijo le pirotehnični izdelki, lovski smodnik, netilke za strelivo in strelivo v dovoljeni količini;

-

dovoljena količina eksplozivov v nekem prostoru ali objektu je maksimalna dovoljena skupna količina eksplozivov, ki sme biti v prostoru oziroma objektu;

-

varna oddaljenost objekta pomeni najmanjšo medsebojno razdaljo med sosednjimi objekti, ki ne omogoča prenosa eksplozije ali požara na sosednji nevarni objekt, če bi nastala eksplozija ali če bi se vžgala maksimalna dovoljena količina eksplozivov v nekem nevarnem objektu, in omejuje poškodbe sosednjih objektov na pričakovani obseg. Varna oddaljenost se razteza v krogu okrog nevarnega objekta. Merimo jo kot najkrajšo razdaljo med dvema sosednjima objektoma. Manjši prizidki, v katerih ni eksplozivov in ljudi, se pri tem ne upoštevajo. Za varno oddaljenost od drugih obratov ali delov nevarnega obrata se šteje ustrezna razdalja med dvema najbližjima objektoma enega in drugega obrata oziroma med deloma nekega obrata in je odvisna od količine in vrste eksploziva, od vrste in namena objekta (tip stavbe, zaščitni nasip, oblika okoliškega terena, pogozdenost, idr.) in od vrste in namena sosednjih objektov, pri čemer je treba upoštevati pričakovano stopnjo poškodovanja sosednjih objektov;

-

prostor v okolici nevarnega objekta se glede na učinek možne eksplozije ali požara eksplozivov deli na:

a)

območje prenosa detonacije, v katerem je možen direkten prenos detonacije ali požara,

b)

območje težkih poškodb, v katerem se zaradi učinka udarnega vala in težkih letečih kosov podirajo nosilne stene stavb, vendar pa ne prihaja do direktnega prenosa detonacije po zračnem udarnem valu,

c)

območje srednjih poškodb, v katerem se podirajo lahke predelne stene, ipd.,

d)

območje lahkih poškodb, v katerem se razbijejo okenska stekla, ipd. in ne ogroža človeških življenj,

e)

varno območje, v katerem prihaja samo do delne poškodbe oken;

-

pakiran eksploziv je eksploziv, pakiran skladno s predpisi o prevozu nevarnega blaga;

-

gorljive snovi so snovi, ki gorijo, vendar z zrakom ne tvorijo eksplozivnih zmesi;

-

tehnična zaščita je mehanska ali elektronska zaščita. Slednji je lahko dodan video nadzorni sistem;

-

mehanska zaščita pomeni, da so vsa okna od zunaj zavarovana s kovinskimi rešetkami ali

kovinskimi roloji ali imajo kovinske okvirje in varnostno zasteklitev. Vrata morajo biti masivna brez steklenih odprtin, z varnostno ključavnico z mehanizmom večtočkovnega zaklepanja, v primeru enotočkovnega zaklepanja morajo biti dodatno varovana s prečno zaporo;

-

elektronska zaščita je sistem varovanja z varnostno alarmno centralo, različnimi vrstami elektronskih javljalnikov in zvočnim in svetlobnim alarmiranjem ter prenosom alarmnega signala do intervencijske točke;

-

video nadzorni sistem je vizualno opazovanje in nadzor prostora ali območja z video kamero in daljinskim prenosom signala;

-

ograja je kovinska ograja višine najmanj 2 m, na vrhu tako oblikovana, da preprečuje preplezanje brez uporabe tehničnih pripomočkov.

2. TEHNOLOŠKI POSTOPEK

4. člen

(tehnična dokumentacija za proizvodnjo)

(1)

Za proizvodnjo eksplozivov in za vsak del proizvodnje, ki je tehnološka celota, mora biti izdelana temeljna tehnična dokumentacija, ki je podlaga za opredelitev vseh tehničnih vprašanj, kakor tudi varstva pri delu in varstva pred požarom v proizvodnji (v nadaljnjem besedilu: tehnološki postopek).

(2)

Tehnološki postopek mora vsebovati tudi:

a)

tehnološke sheme s pregledom in opisom proizvodnih faz in operacij. V teh shemah, pregledu in opisu, morajo biti navedeni vsi potrebni tehnološko-tehnični parametri;

b)

diagrame trajanja in sinhronizacije posameznih faz in operacij, ki zagotavljajo enakomeren tek proizvodnje in kar najmanjše kopičenje materiala na posameznih mestih;

c)

materialno in energetsko bilanco, razčlenjeno po fazah in operacijah oziroma objektih, z namenom, da se zagotovi racionalno in varno kroženje materiala;

d)

situacijski načrt in seznam objektov z navedbo dovoljenih količin eksplozivov za vsak nevaren objekt in za vsak prostor v objektih, ki imajo več prostorov;

e)

tehnične pogoje za surovine, material in polizdelke, ki se uporabljajo v proizvodnji in končne izdelke ter kvaliteto materiala in način preizkušanja le-tega. Za standard je treba navesti oznako v celoti. Za izvajanje polindustrijskih preizkusov in preizkusov v obratovalnih razmerah, mora odgovorna oseba z internim aktom določiti obseg in vsebino dokumentacije. Določeni morajo biti interni organi za revizijo in potrditev dokumentacije, izvedbo preizkusov in strokovno vodstvo.

(3)

Dovoljene količine eksplozivov se določijo v skladu s podatki iz točk b) in c) prejšnjega odstavka in tabelami varnih oddaljenosti iz 7. člena tega pravilnika. Največje število ljudi, ki se lahko nahaja v posameznem objektu, mora biti določeno v tehnološkem postopku.

3. NEVARNI OBJEKTI

3.1. Umestitev v prostor, razporeditev, varna oddaljenost, zavarovanje objektov

5. člen

(umestitev nevarnih objektov v prostor)

(1)

Nevarni del obrata mora biti na takem mestu, da ne ogroža nenevarnega dela obrata, drugih naprav in objektov, in ni sam ogrožen. Zgrajen mora biti v skladu s prostorskimi akti občine in države in na predpisani varni oddaljenosti od šol, bolnišnic, stanovanjskih stavb, objektov prometne in komunalne infrastrukture, energetskih in jedrskih objektov itd., v skladu s tabelo iz priloge št. 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)

Nevarni del obrata mora biti na terenu, ki je naravno zavarovan. Če to ni mogoče, pa na odprtem terenu, pri tem mora biti poskrbljeno za varnost z zgraditvijo ustreznih zaščitnih nasipov, pogozditvijo in primerno razmestitvijo objektov.

(3)

Pri izbiri terena za zgraditev nevarnega dela obrata se je treba izogibati hudourniških in nestabilnih terenov. Če to ni mogoče, je teren treba predhodno sanirati.

6. člen

(razporeditev nevarnih in nenevarnih objektov)

(1)

Nevarni objekti morajo biti razporejeni tako, da se detonacija in požar ne moreta prenesti na sosednje objekte ter da se zaradi zračnega udarnega in seizmičnega vala, ki ga utegne povzročiti eksplozija v nevarnem objektu, ne morejo zrušiti sosednji objekti.

(2)

Nevarni objekti smejo biti locirani v mejah območja srednjih poškodb. V območju težkih poškodb smejo biti le nenevarni objekti, v katerih se ne zadržujejo ljudje in ki ne povečujejo nevarnosti za druge objekte oziroma obrate, če bi bili morda poškodovani.

(3)

Dva ali več nevarnih objektov, ki se medsebojno ogrožajo, se obravnavajo kot en objekt, če to izrecno terja tehnološki postopek. V tem primeru so lahko taki objekti v območju težkih poškodb, vendar pa morajo kot enotna skupina glede na sosedne objekte izpolnjevati zahtevo iz prejšnjega odstavka.

(4)

Nenevarni objekti nevarnega obrata, v katerih so večje skupine ljudi, morajo biti v mejah varnega območja.

7. člen

(določitev varne oddaljenosti)

(1)

Za določitev varne oddaljenosti veljata tabeli iz priloge št. 1 in priloge št. 2, ki sta sestavni del tega pravilnika, pri čemer se eksplozivi glede na občutljivost oziroma energetsko vrednost delijo v naslednje tri kategorije:

-

kategorijo I: detonatorji in inicialne zmesi za detonatorje v razsutem stanju (do 25% vlage), detonatorske in dvojne (dupleks) vžigalne kapice;

-

kategorijo II: brizantna razstreliva, nitroceluloza z vsebino vode do 10%, pirotehnične zmesi, ki lahko po aktiviranju eksplozivno razpadajo, inicialna rastreliva, ki vsebujejo več kot 25% vode, in črni smodnik v prostem in stisnjenem stanju;

-

kategorijo III: malodimni smodniki, kompozitne zmesi, suhe dinitro spojine (DNT), nitroceluloza, ki vsebuje več kot 10% vode ali alkohola, in pirotehnične zmesi, ki ne razpadajo eksplozivno ali je to mogoče le izjemoma.

(2)

Tabela iz priloge št. 1 velja za eksplozive II. in III. kategorije. Tabela iz priloge št. 2 velja za eksplozive I. kategorije. Varno oddaljenost za eksplozive III. kategorije izračunamo tako, da zmanjšamo količino eksploziva za 50% in upoštevamo oddaljenost določeno v tabeli iz priloge št. 1. Za nevarne objekte brez zaščitnih nasipov moramo varno oddaljenost podvojiti. Pri objektih, kjer lahko pride le do deflagracije, je treba varno oddaljenost povečati za 50%, če sosednji objekt stoji v smeri izpušne strani nevarnega objekta.

Za določitev varne oddaljenosti objektov izven ograje gospodarske družbe velja za vse eksplozive tabela iz priloge št. 3.

(3)

Če obstaja samo nevarnost gorenja in ne eksplozije, morajo biti objekti oddaljeni med seboj najmanj 20 m. Če so ti zavarovani z ustreznimi pasivnimi ukrepi (požarni zidovi, nasipi, zaščitne stene), zadošča oddaljenost najmanj 6 m.

8. člen

(zavarovanje prostora nevarnega obrata)

(1)

Prostor nevarnega obrata mora biti zavarovan z zunanjo in notranjo ograjo ali na primeren način ločen od nenevarnih obratov in ostalega dela podjetja. Zunanja ograja mora biti najmanj 50 m oddaljena od nevarnih objektov. Če je nevaren objekt zavarovan z zaščitnim nasipom ali zaščitnim zidom, pa se ta razdalja lahko zmanjša na 30 m. Okrog zunanje ograje mora biti 100 m širok pas, v katerem ni dovoljena nikakršna gradnja in je omejeno gibanje ljudi ter opravljanje del. Z zunanje strani zunanje ograje mora biti drevje v 25 m širokem pasu razredčeno.

(2)

Zunanja ograja mora biti visoka najmanj 220 cm, prehodi skozi ograjo pa po številu in položaju razporejeni tako, da omogočajo delavcem sočasno hitro in neovirano zapustitev obrata ter omogočen dostop požarnih ali sanitetnih ekip v prostor obrata. Vhod v nevarni obrat mora biti na takem mestu, da omogoča hiter pregled in kontrolo listin.

(3)

Vhodi skozi ograjo za transport eksplozivov morajo biti na drugem mestu, kot so prehodi za ljudi. Če to ni mogoče, je treba s primerno organizacijo in tehnično zaščito preprečiti, da bi ljudje prihajali v neposreden stik z nevarno snovjo.

3.2. Konstrukcije stavbe, tipi konstrukcij

9. člen

(konstrukcija stavbe)

(1)

Konstrukcija stavbe, ki je izpostavljena nevarnosti za eksplozijo, mora dopuščati sprostitev pritiska in preprečevati, da bi se kosi razleteli izven varnostnih meja.

(2)

Stavbe iz prejšnjega odstavka so praviloma pritlične. Lahko so tudi večnadstropne, če tehnološki postopek to izrecno zahteva. Ploščadi in nosilne konstrukcije obratov se ne štejejo za nadstropja. Na takih stavbah ni dovoljeno podstrešje.

(3)

Prostori na nadstropju morajo imeti zasilni izhod naravnost na prosto ali varnostni prehod.

10. člen

(tipi konstrukcij stavbe)

Glede na dejavnost, za katerega so namenjene, in glede na medsebojno ogroženost objektov, morajo stavbe, ki so izpostavljene nevarnosti za eksplozijo, ustrezati enemu od naslednjih tipov konstrukcije:

a)

tipu lahke konstrukcije,

b)

tipu konstrukcije z izpušno stranjo,

c)

tipu okvirne konstrukcije,

d)

tipu vkopane stavbe, prekrito s plastjo zemlje.

11. člen

(tip lahke konstrukcije)

Stavbe tipa lahke konstrukcije morajo biti postavljene tam, kjer ni pričakovati nevarnega učinka od zunaj in so zavarovane z zaščitnim nasipom. Stavbe tipa lahke konstrukcije morajo biti narejene iz gradiva in elementov, ki se v primeru, če bi v njej nastala eksplozija, ne morejo razbiti na velike kose ali na kose z ostrimi robovi.

Pravilnik o posebnih zahtevah za objekte, v katerih so eksplozivi

Časovnica