Nalaganje dokumenta...
Poslovnik Državnega zbora (PoDZ)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 40-1659/1993, stran 2051 DATUM OBJAVE: 17.7.1993
VELJAVNOST: od 18.7.1993 do 14.7.2002 / UPORABA: od 18.7.1993 do 14.7.2002
RS 40-1659/1993
1659. Poslovnik Državnega zbora
POSLOVNIK DRŽAVNEGA ZBORA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela državnega zbora ter uresničevanje pravic in dolžnosti poslank in poslancev (v nadaljnjem besedilu: poslanci).
2. člen
Vprašanja organizacije in načina dela državnega zbora, ki niso urejena s tem poslovnikom, se lahko uredijo z odlokom ali z drugim aktom državnega zbora v skladu s tem poslovnikom.
3. člen
Način dela delovnih teles državnega zbora se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi z odloki o ustanovitvi delovnih teles in s poslovniki delovnih teles.
4. člen
Razmerja državnega zbora do državnega sveta, vlade in predsednika republike se urejajo na način, ki ga določajo ustava, zakon in ta poslovnik.
5. člen
Državni zbor posluje v slovenskem jeziku.
Poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti imata pravico govoriti in pisno vlagati predloge, pobude, vprašanja in druge vloge v italijanskem oziroma madžarskem jeziku. Njuni govori in vloge se prevajajo v slovenski jezik.
6. člen
Delo državnega zbora je javno.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako zaradi splošnih koristi odloči državni zbor ali njegovo delovno telo ali če tako določa zakon ali drug predpis na podlagi zakona
7. člen
Državni zbor dela na rednih in izrednih sejah.
Redne seje se sklicujejo v času rednih letnih zasedanj državnega zbora: v času pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 30. julijem in v času jesenskega zasedanja med 10. septembrom in 20. decembrom.
8. člen
Državni zbor predstavlja predsednik državnega zbora.
9. člen
Državni zbor ima svoj pečat.
Pečat ima v sredini grb Republike Slovenije, okrog njega pa napis "Državni zbor Republike Slovenije".
II. KONSTITUIRANJE DRŽAVNEGA ZBORA
10. člen
Prvo sejo novoizvoljenega državnega zbora skliče predsednik republike najkasneje 20 dni od dneva volitev.
Do izvolitve predsednika državnega zbora vodi prvo sejo novoizvoljenega državnega zbora najstarejši poslanec.
11. člen
Državni zbor se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več ko polovica poslanskih mandatov.
12. člen
Državni zbor izvoli na prvi seji na predlog poslanskih skupin mandatno-volilno komisijo.
Do ustanovitve poslanskih skupin se šteje, da sestavljajo posamezne poslanske skupine vsi poslanci, ki so bili izvoljeni v državni zbor z istoimenskih list, poslanci, ki so bili izvoljeni z list volivcev, in poslanca narodnih skupnosti na podlagi poročila republiške volilne komisije.
13. člen
Mandatno-volilni komisiji se predloži poročilo republiške volilne komisije, potrdila o izvolitvi poslancev in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list.
14. člen
Mandate poslancev potrdi državni zbor na predlog mandatno-volilne komisije, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov list.
Državni zbor skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Poslanec, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je državni zbor z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika liste kandidatov, vloženi pri državnem zboru.
15. člen
Po potrditvi mandatov državni zbor izvoli predsednika in podpredsednike državnega zbora.
16. člen
Državni zbor v 30 dneh po konstituiranju imenuje delovna telesa in generalnega sekretarja državnega zbora
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI POSLANCEV
1. Splošne določbe
17. člen
Poslanci imajo pravice in dolžnosti, določene z ustavo, z zakonom in s tem poslovnikom.
18. člen
Pod pogoji, določenimi s tem poslovnikom, ima poslanec pravico skupaj z drugimi poslanci ustanoviti poslansko skupino, se včlaniti vanjo in v njej enakopravno sodelovati ali iz nje izstopiti.
19. člen
Poslanec ima pravico in dolžnost, da se izreče, v katerih delovnih telesih državnega zbora želi sodelovati. Izjavo sporoči vodji poslanske skupine, katere član je. Če poslanec ni član nobene poslanske skupine, sporoči to izjavo predsedniku mandatno-volilne komisije.
20. člen
Poslanec ima pravico, da se udeležuje tudi sej delovnih teles, v katerih ni član, razen če je za posamezna izmed njih s tem poslovnikom ali z odlokom o ustanovitvi delovnega telesa drugače določeno.
Če se poslanec udeleži seje delovnega telesa, v katerem ni član, lahko na njej razpravlja le po sklepu delovnega telesa, nima pa pravice glasovati.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ima poslanec, ki ni član delovnega telesa, pravico razpravljati na seji delovnega telesa, če v njem ni zastopana poslanska skupina, katere član je poslanec.
21. člen
Poslanec ima pravico zahtevati od organov državne uprave in organov lokalnih skupnosti obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v volilni enoti.
22. člen
Poslancu se izda poslanska izkaznica. V njej je poleg osebnih podatkov navedena imunitetna pravica.
Poslansko izkaznico podpiše predsednik državnega zbora.
2. Poslanska vprašanja in pobude
23. člen
Na redni seji državnega zbora je praviloma predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude poslancev.
Za vsako predvideno obravnavo poslanskih vprašanj in pobud se določi dan in ura obravnave. Pri določitvi dnevnega reda se določi časovna omejitev obravnave.
Državni zbor lahko odloči, da bo vprašanja in pobude poslancev obravnaval na posebni seji.
Poslanec mora prijaviti poslansko vprašanje ali pobudo generalnemu sekretarju državnega zbora najkasneje dan pred sejo, na kateri se obravnavajo poslanska vprašanja in pobude.
Predsedujoči državnega zbora mora pri določitvi vrstnega reda postavljanja poslanskih vprašanj in pobud skrbeti za to, da pridejo na vrsto poslanci iz raznih poslanskih skupin ob upoštevanju vrstnega reda prijavljenih vprašanj, s tem da imajo pri postavljanju prvih treh vprašanj prednost poslanci opozicije.
24. člen
Poslansko vprašanje mora biti kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči državnega zbora poslanca na to opozori in ga pozove, da vprašanje ustrezno izpopolni.
25. člen
Pri obravnavi vprašanj in pobud poslancev morajo biti na seji državnega zbora navzoči vsi ministri. Če je minister opravičeno odsoten ali zadržan, ga lahko nadomešča državni sekretar.
26. člen
Poslanec ima pravico postaviti poslansko vprašanje vladi ali posameznemu ministru z njegovega področja.
Na prva tri poslanska vprašanja poda odgovor predsednik vlade opozicijskim poslancem, kolikor se nanašajo na delo vlade.
Poslanec lahko postavi vprašanje pisno ali ustno na seji državnega zbora. Ustno zastavljeno vprašanje ne sme trajati več ko tri minute.
Predsednik državnega zbora mora pisno poslansko vprašanje takoj poslati vladi ali ministru.
27. člen
Če je poslansko vprašanje postavljeno pisno, mora vlada ali posamezen minister odgovoriti nanj pisno najkasneje tri dni pred prvo naslednjo sejo.
Na ustno poslansko vprašanje mora vlada ali minister odgovoriti na isti seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Če tega ne more storiti, mora to takoj obrazložiti. V takem primeru mora na vprašanje odgovoriti pisno najkasneje tri dni pred prvo naslednjo sejo. Ministrov odgovor praviloma ne sme trajati več ko 10 minut.
Potem ko je poslanec na seji dobil odgovor na svoje ustno vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje, ki ne sme trajati več ko dve minuti.
28. člen
Predsednik državnega zbora odgovor vlade ali ministra na pisno vprašanje takoj pošlje poslancu, ki je postavil vprašanje, in z njim seznani vse poslance.
Potem ko je poslanec dobil odgovor na svoje pisno vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje. Postavi ga lahko pisno ali ustno na prvi naslednji seji državnega zbora.
29. člen
Poslanec, ki je postavil poslansko vprašanje, lahko predlaga, naj se o odgovoru vlade opravi razprava v državnem zboru. O tem, ali in kdaj se opravi razprava, odloči državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu. Vsak poslanec lahko predlaga, kdaj naj se opravi razprava. Razprava se lahko opravi najprej po preteku 48 ur od sprejema sklepa.
Na zahtevo najmanj desetih poslancev ali poslanske skupine se v državnem zboru opravi razprava o odgovoru vlade. Poslanci iz iste poslanske skupine lahko tako zahtevo postavijo le na vsaki drugi seji. Razprava je omejena na predstavnika predlagatelja zahteve, predstavnika vlade in predstavnike poslanskih skupin.Razprava predstavnika predlagatelja in predstavnika vlade lahko traja največ 15 minut, razprava predstavnikov poslanskih skupin pa največ 5 minut.
30. člen
Poslanec ima pravico dati pobudo vladi ali posameznemu ministru za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Pobudo lahko da pisno ali ustno na seji državnega zbora. Ustno dana pobuda ne sme trajati več ko tri minute.
Pisno pobudo poslanec predloži predsedniku državnega zbora, ta pa z njo takoj seznani druge poslance.
31. člen
Če se pisna poslanska pobuda nanaša na zadeve iz pristojnosti vlade ali posameznega ministra, jo predsednik državnega zbora takoj pošlje vladi oziroma pristojnemu ministru.
Vlada oziroma pristojni minister mora odgovoriti na poslansko pobudo v 30 dneh od dne, ko je dobil pisno pobudo, ali od dneva seje državnega zbora, na kateri je bila dana ustna pobuda.
Predsednik državnega zbora z odgovorom takoj seznani poslanca, ki je dal pobudo, o odgovoru pa obvesti tudi druge poslance.
Če poslanec, ki je dal pobudo, z odgovorom ni zadovoljen, lahko zahteva, naj predsednik državnega zbora dodeli pobudo in odgovor nanjo v obravnavo pristojnemu delovnemu telesu.
32. člen
Če se poslanska pobuda nanaša na delo državnega zbora, jo mora takoj obravnavati predsednik državnega zbora skupaj s kolegijem. Če poslanec z odgovorom predsednika državnega zbora ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji državnega zbora.
3. Poslanska imuniteta
33. člen
Poslanec uživa imuniteto od potrditve do prenehanja mandata.
34. člen
Pristojni državni organ mora, preden poslanca, ki se sklicuje na imuniteto, pripre ali začne proti njemu kazenski postopek, za to dobiti dovoljenje državnega zbora.
Tako dovoljenje ni potrebno, če je bil poslanec zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let.
35. člen
Če pristojni državni organ namerava poslanca, ki se sklicuje na imuniteto, pripreti ali začeti proti njemu kazenski postopek, pošlje zahtevo za dovolitev pripora oziroma začetek kazenskega postopka v tem kazenskem postopku predsedniku državnega zbora.
V primeru, ko je bil poslanec priprt ali je bil zoper njega začet kazenski postopek, ker je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, mora pristojni državni organ nemudoma poslati predsedniku državnega zbora obvestilo o priporu ali o začetku kazenskega postopka.
Pristojni državni organ mora poslati obvestilo o priporu ali o začetku kazenskega postopka predsedniku državnega zbora tudi tedaj, ko se poslanec ni skliceval na imuniteto.
36. člen
Predsednik državnega zbora zahtevo za dovolitev pripora oziroma začetek kazenskega postopka ali obvestilo o priporu ali o začetku kazenskega postopka takoj pošlje mandatno-volilni komisiji.
Mandatno-volilna komisija preuči zahtevo ali obvestilo in o tem poroča državnemu zboru na njegovi prvi naslednji seji. Mandatno-volilna komisija predlaga državnemu zboru, da poslancu prizna imuniteto ali mu ne prizna imunitete
Mandatno-volilna komisija lahko z večino glasov navzočih članov sklene, da bo obravnavala zahtevo oziroma obvestilo na seji, zaprti za javnost.
37. člen
Na podlagi poročila mandatno-volilne komisije odloči državni zbor najkasneje v 30 dneh od prejema zahteve za dovolitev pripora oziroma začetek kazenskega postopka ali obvestila o priporu ali o začetku kazenskega postopka.
Ob obravnavanju obvestila o priporu ali o začetku kazenskega postopka zoper poslanca, ki se ni skliceval na imuniteto ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, sme državni zbor takemu poslancu priznati imuniteto.
38. člen
Pri obravnavanju zahteve za dovolitev pripora oziroma začetek kazenskega postopka ali obvestila o priporu ter o začetku kazenskega postopka državni zbor ne vrednoti dokazov in ne presoja, ali je podan dejanski stan poslancu očitanega kaznivega dejanja in ali je poslanec kazensko odgovoren.
Državni zbor brez razprave in brez obrazložitve poslanskih glasov odloča o tem, ali poslancu imuniteto prizna ali ne.
Državni zbor lahko na predlog mandatno-volilne komisije ali poslanske skupine sklene, da se odločanje opravi na zaprti seji. Na tej seji je možna razprava in obrazložitev poslanskih glasov. Odločitev državnega zbora, ali je poslancu priznal, ali ni priznal imunitete, se sporoči javnosti.
39. člen
Kadar je treba o imuniteti odločati med dvema sejama državnega zbora, glede na okoliščine primera pa ni mogoče počakati do prve prihodnje seje, mandatno-volilna komisija odloči o tem, ali se poslancu prizna ali ne prizna imuniteta.
Mandatno-volilna komisija v vsakem primeru takoj odloča o priznanju imunitete poslancu, ki je v priporu.
Mandatno-volilna komisija mora državnemu zboru sporočiti svojo odločitev na njegovi prvi prihodnji seji. Državni zbor njeno odločitev potrdi ali jo razveljavi.
40. člen
Državni zbor, ali v primeru iz prejšnjega člena mandatno-volilna komisija, svojo odločitev o tem, ali poslancu prizna imuniteto ali mu ne prizna imunitete, nemudoma pošlje pristojnemu državnemu organu.
V primeru, da je državni zbor priznal imuniteto poslancu, ki je bil priprt ali je bil zoper njega začet kazenski postopek, ker je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, oziroma ko se poslanec ni skliceval na imuniteto, se kazenski postopek zoper njega ne sme več voditi oziroma se priprti poslanec takoj spusti na prostost. Ustrezno odločbo o tem izda pristojni državni organ.
41. člen
Kadar da državni zbor ali mandatno-volilna komisija dovoljenje za pripor ali za začetek kazenskega postopka, sme biti poslanec priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega začet le za kaznivo dejanje, za katero je bilo dovoljenje dano.
42. člen
Kadar je bil poslanec priprt ali je bil zoper njega začet kazenski postopek še pred potrditvijo njegovega mandata, ravna državni zbor tako kakor v primeru, ko se poslanec ni skliceval na imuniteto.
44.a člen
Med opravičljive razloge za odsotnost poslanca s seje Državnega zbora ali delovnega telesa iz drugega odstavka 44. člena tega poslovnika se šteje tudi službena odsotnost, ki jo je odobril vodja poslanske skupine.
Vodja poslanske skupine lahko odobri odsotnost po prvem odstavku tega člena le, če zagotovi, da ne bo na seji Državnega zbora ali delovnega telesa opravičeno odsotnih, na podlagi 44. in 44.a člena tega poslovnika, več kot ena tretjina poslancev te poslanske skupine.
Vodja poslanske skupine obvesti predsednika Državnega zbora oziroma delovnega telesa in mandatno-volilno komisijo o službeni odsotnosti iz prvega odstavka tega člena do začetka seje Državnega zbora oziroma delovnega telesa.
44.b člen
Če je poslanec službeno odsoten na podlagi 44.a člena tega poslovnika, ob tretjem ugotavljanju sklepčnosti oziroma navzočnosti pa na seji ni navzoča večina poslancev njegove poslanske skupine, se opravičljivost njegove odsotnosti ugotavlja na podlagi kriterijev iz drugega odstavka 44. člena tega poslovnika.
44.c člen
Poslanec, ki ni opravičil odsotnosti v skladu s 44. in 44.a členom tega poslovnika, se šteje za neopravičeno odsotnega, če je ob ugotavljanju navzočnosti oziroma sklepčnosti zaradi njegove odsotnosti državni zbor nesklepčen in ne more delati ali odločati. Neopravičena odsotnost poslanca se v takem primeru ugotovi ob tretjem ugotavljanju sklepčnosti iz 62. člena tega poslovnika oziroma navzočnosti iz 85. člena tega poslovnika.
44.d člen
Generalni sekretar Državnega zbora oziroma sekretar delovnega telesa po končani seji zbora oziroma delovnega telesa pisno obvesti mandatno-volilno komisijo o odsotnostih poslancev s seje Državnega zbora oziroma njegovega delovnega telesa in predloži računalniški izpisek ali listo prisotnosti poslancev.
Priloženi računalniški izpisek ali lista prisotnosti poslancev dokazuje navzočnost oziroma odsotnost poslancev s seje Državnega zbora oziroma delovnega telesa v trenutku ugotavljanja sklepčnosti ali navzočnosti.
4. Postopek za ugotavljanje odgovornosti in ukrepi zaradi neopravičenih odsotnosti s sej
43. člen
Poslanec se je dolžan udeleževati sej Državnega zbora in njegovih delovnih teles, katerih član je.
44. člen
Poslanec, ki ne more priti na sejo Državnega zbora ali njegovega delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti predsednika Državnega zbora oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje, razen če tega ne more storiti zaradi višje sile.
Za opravičeno odsotnost poslanca se šteje:
-
zadržanost z dela po predpisih o delovnih razmerjih in zdravstvenem zavarovanju,
-
službena odsotnost po odobritvi predsednika Državnega zbora,
-
izredni dopust, odobren v skladu z zakonom in aktom Državnega zbora oziroma komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve,
-
zadržanost zaradi okoliščin, ki se štejejo za višjo silo,
-
zadržanost poslanca s seje delovnega telesa zaradi istočasne udeležbe pri delu drugega delovnega telesa, katerega član je,
-
zadržanost poslanca s seje delovnega telesa katerega član je, če ga po pooblastilu vodje poslanske skupine na seji nadomesti poslanec iste poslanske skupine,
-
poslansko delo na terenu v dnevih, ki so s programom dela Državnega zbora zagotovljeni za delo poslancev v volilnih enotah,
odsotnost zaradi napovedane in obrazložene odsotnosti vseh članov poslanske skupine, katere član je poslanec, pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda.
Opravičilo poslanca ni potrebno v primeru iz pete, šeste in sedme alinee drugega odstavka tega člena. V primeru iz pete alinee drugega odstavka tega člena zadostuje potrdilo predsednika delovnega telesa, da se je poslanec udeležil seje tega delovnega telesa, v primeru iz šeste alinee pa zadostuje obvestilo iz četrtega odstavka 159. člena tega poslovnika.
45. člen
Na podlagi obvestila o odsotnosti poslanca s seje ter priloženega računalniškega izpisa glasovanja ali liste prisotnosti poslancev, predsednik mandatno-volilne komisije obvesti poslanca, ki je bil neopravičeno odsoten, o ustreznem znižanju njegove plače in drugih osebnih prejemkov.
46. člen
Za dneve neopravičene odsotnosti s seje Državnega zbora poslancu ne pripada plača, regres za prehrano med delom in povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.
Za dneve neopravičene odsotnosti s seje delovnega telesa Državnega zbora poslancu ne pripada polovica plače, regres za prehrano med delom in povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.
V primeru neupravičene odsotnosti iz 44.c člena tega poslovnika poslancu ne pripada znesek določen v prejšnjem odstavku. Ob večkratni neopravičeni odsotnosti istega dne, poslancu ne pripada znesek, določen v prvem odstavku tega člena.
47. člen
Zoper obvestilo predsednika komisije iz 45. člena tega poslovnika ima poslanec pravico ugovora. Pisni ugovor se pošlje komisiji v 8 dneh po prejemu obvestila.
Ugovor zadrži izvršitev ukrepa.
O ugovoru odloči komisija s sklepom, s katerim ugovoru ugodi in ukrep spremeni ali prekliče, ali pa ugovor zavrne in potrdi veljavnost ukrepa o znižanju plače in drugih osebnih prejemkov. Komisija poslanca, ki je vložil ugovor, pisno seznani s sprejeto odločitvijo.
Podrobnejši postopek obveščanja poslanca o njegovi odsotnosti s seje Državnega zbora oziroma delovnega telesa, postopek za ugotavljanje odgovornosti poslanca ter kriterije za določanje višine denarnih kazni uredi komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve v posebnem aktu.
IV. DELOVNO PODROČJE DRŽAVNEGA ZBORA
48. člen
Državni zbor:
-
odloča o spremembi ustave in jo razglaša,
-
sprejema zakone, državni proračun in zaključni račun državnega proračuna,
-
ratificira mednarodne pogodbe,
-
sprejema poslovnik državnega zbora,
-
sprejema nacionalne programe, deklaracije, resolucije, priporočila, stališča in sklepe,
-
odreja parlamentarno preiskavo,
-
razpisuje referendum,
-
odloča o zaupnici in nezaupnici vladi,
-
odloča o obtožbi predsednika republike, predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiščem,
-
odloča o imuniteti poslancev,
-
odloča o imuniteti sodnikov ustavnega sodišča,
-
odloča o imuniteti sodnikov,
-
odloča o razglasitvi vojnega ali izrednega stanja,
-
odloča o uporabi obrambnih sil. Državni zbor voli, imenuje in razrešuje:
-
predsednika vlade,
-
ministre,
-
predsednika in podpredsednike državnega zbora,
-
predsednika, podpredsednika in člane delovnih teles državnega zbora,
-
generalnega sekretarja državnega zbora, sekretarja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ter generalnega sekretarja služb državnega zbora,
-
člane stalnih delegacij državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih institucijah in mednarodnih organizacijah,
-
sodnike ustavnega sodišča,
-
sodnike,
-
pet članov sodnega sveta,
-
guvernerja centralne banke, – člane računskega sodišča,
-
druge nosilce javnih funkcij, za katere tako določa zakon.
Državni zbor opravlja tudi druge zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določajo ustava, zakoni, poslovnik državnega zbora in odloki, izdani na podlagi tega poslovnika.
V. SEJE DRŽAVNEGA ZBORA
1. Sklicevanje sej
49. člen
Seje državnega zbora sklicuje predsednik državnega zbora.
Predsednik državnega zbora sklicuje redne seje v skladu s programom dela državnega zbora, po sklepu državnega zbora, po posvetovanju v kolegiju predsednika ali na predlog vlade.
50. člen
V času rednih zasedanj ima državni zbor redne seje vsak zadnji teden v mesecu ali vsaj sedem delovnih dni pred koncem meseca.
Po sklepu državnega zbora ali po dogovoru v kolegiju predsednika se lahko redne seje skličejo tudi v drugih dneh.
51. člen
Izredna seja se skliče zunaj rednih zasedanj državnega zbora in v času rednih zasedanj, kadar ni pogojev za redno sejo.
Izredno sejo skliče predsednik državnega zbora na svojo pobudo ali na zahtevo vlade, delovnega telesa državnega zbora, najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj državni zbor odloča.
Predsednik državnega zbora mora sklicati izredno sejo državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike.
Če predsednik državnega zbora ne skliče izredne seje, kadar je to zahtevano v skladu s prejšnjim odstavkom, jo lahko skliče predlagatelj zahteve in hkrati predloži ustrezno gradivo.
52. člen
Predhodni sklic seje državnega zbora se pošlje poslancem najkasneje 30 dni pred dnem, določenim za sejo. Predhodni sklic vsebuje predvideni dnevni red seje in predvidene datume sej delovnih teles.
Končni sklic seje s predlogom dnevnega reda se pošlje poslancem najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo.
Gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red seje, je praviloma lahko le gradivo, ki je bilo predloženo državnemu zboru najkasneje 45 dni pred dnem, določenim za sejo, in so ga poslanci prejeli najkasneje do predhodnega sklica seje. Ostalo gradivo (poročila delovnih teles, amandmaji in drugo) se pošlje poslancem najkasneje s končnim sklicem seje
Če predlog akta ni vložen v skladu s tem poslovnikom, predsednik državnega zbora o tem obvesti predlagatelja. S tem se šteje, da predlog akta ni bil vložen.
Sklic seje in gradivo za sejo se pošlje tudi predsedniku državnega sveta in vladi.
Sklic seje in gradivo za sejo se pošlje tudi predsedniku republike.
53. člen
Predhodni in končni sklic s predlogom dnevnega reda seje državnega zbora pripravi predsednik državnega zbora po posvetovanju v kolegiju predsednika v skladu s programom dela zbora, s sklepi zbora oziroma z zahtevami predlagateljev sklica seje.
V predlog dnevnega reda seje se lahko uvrstijo le zadeve, za katerih obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom.
Predsednik državnega zbora uvrsti vložene zadeve najkasneje v predlog dnevnega reda druge redne seje po seji, pred katero je bila zadeva vložena.
V predlog dnevnega reda se prednostno uvrščajo predlogi zakonov, pripravljeni za tretjo obravnavo.
54. člen
Izredno sejo lahko skliče predsednik državnega zbora tudi v krajšem roku, kakor je določen v 52. členu. Dnevni red izredne seje lahko predlaga tudi na sami seji.
Gradivo za izredno sejo se lahko predloži poslancem tudi na sami seji.
55. člen
Državni zbor ne more odločati o zadevah, glede katerih poslancem ni bilo prej poslano oziroma izročeno ustrezno gradivo in do katerih ni zavzelo stališča pristojno delovno telo državnega zbora.
Državni zbor prav tako ne more odločati o zadevah, glede katerih rok za predložitev mnenja državnega sveta še ni potekel in ta ni poslal obvestila, da k predlogu mnenja ne bo podal.
2. Predsedovanje in udeležba na seji
56. člen
Seji državnega zbora predseduje predsednik zbora ali podpredsednik, ki ga določi predsednik zbora.
57. člen
Poslanci imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej državnega zbora in sodelujejo pri delu in odločanju na njih.
58. člen
Poslanske skupine se v 15 dneh po konstituiranju državnega zbora dogovorijo za stalni sedežni red poslancev v dvorani. Glasovalne naprave na drugih sedežih se izključijo.
O udeležbi poslancev na seji državnega zbora se vodi evidenca na podlagi ugotavljanja navzočnosti na začetku seje, ob glasovanjih, ob preverjanju sklepčnosti med sejo in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
Za vodenje evidence o udeležbi poslancev na seji skrbi generalni sekretar državnega zbora.
59. člen
Predsednik vlade in ministri se udeležujejo sej državnega zbora v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi, določenimi z ustavo, zakonom in tem poslovnikom.
Stalni sedežni red se določi tudi za vlado in njene predstavnike.
60. člen
Seje državnega zbora se lahko udeležijo osebe, ki jih na sejo povabi predsednik državnega zbora. Druge osebe so lahko navzoče na seji v skladu s pravili o notranjem redu.
61. člen
Če državni zbor sklene, da bo kako vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, določi, kdo je lahko poleg poslancev navzoč na seji.
3. Potek seje
62. člen
Ko predsedujoči začne sejo. obvesti državni zbor. kdo izmed poslancev ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
Predsedujoči nato ugotovi, ali je državni zbor sklepčen. Če je zbor po prvem ugotavljanju sklepčnosti nesklepčen, se sklepčnost ugotavlja še dvakrat. Drugo ugotavljanje sklepčnosti se opravi takoj po prvem. Če je zbor še vedno nesklepčen, se tretje ugotavljanje sklepčnosti opravi šele po preteku petnajstih minut od drugega ugotavljanja sklepčnosti.
Predsedujoči obvesti državni zbor, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje predsedujoči lahko daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.
63. člen
Preden državni zbor preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
Poslanec lahko da pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni.
O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči državni zbor brez razprave.
Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb, ali zapisnik, ki je bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen ali dopolnjen.
64. člen
Državni zbor na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda državni zbor najprej odloča: o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda; nato o predlogih, da se dnevni red razširi in v zvezi s predlagano razširitvijo po potrebi skrajšajo roki iz 52. člena tega poslovnika; ter nazadnje o predlogih za hitri postopek in skrajšani postopek.
Zadeve, za katere matično delovno telo predlaga, naj se umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red naslednje seje, se umaknejo z dnevnega reda brez razprave in glasovanja. To ne velja za zadeve, ki so bile tako že enkrat umaknjene z dnevnega reda.
Državni zbor lahko odloča o razširitvi dnevnega reda le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je bilo poslancem poslano ali izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda lahko poda mnenje vlada, če ni sama predlagateljica razširitve. Državni zbor lahko sklene, da mora pred odločanjem podati mnenje matično delovno telo.
O predlogih v zvezi z dnevnim redom ni mogoča razprava poslancev in obrazložitev glasu. O njih lahko sporoče državnemu zboru stališča predstavniki poslanskih skupin. Ustna predstavitev takšnega sporočila ne sme trajati več kot 5 minut. Predlagatelj spremembe dnevnega reda lahko v največ 5 minutah dodatno pojasni razloge za svoj predlog.
Po sprejetih odločitvah iz drugega odstavka tega člena da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
65. člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu.
Med sejo državni zbor lahko spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
66. člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja dopolnilno obrazložitev.
Predlagatelj oziroma njegov predstavnik mora podati dopolnilno obrazložitev, če tako sklene državni zbor.
Za predlagateljem oziroma predstavnikom predlagatelja dobijo najprej besedo poročevalci delovnih teles, predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, predstavnik vlade, če vlada ni predlagateljica, in predstavniki poslanskih skupin. Zatem dobijo besedo poslanci po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
67. člen
Prijave k razpravi je treba vložiti pisno pri generalnem sekretarju državnega zbora pred pričetkom razprave.
Ko je vrstni red vnaprej priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Razprave tistih, ki se prijavijo na ta poziv, lahko predsedujoči omeji na določen čas, vendar ne na manj ko 5 minut.
Določbi prejšnjih dveh odstavkov ne veljata za drugo obravnavo zakonskega predloga.
68. člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni.
Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede poslanec lahko ugovarja. O ugovoru odloči državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu.
69. člen
Razprave poslancev in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, če ni v tem poslovniku drugače določeno.
Državni zbor lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo kakega poslanca odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa mu omeji tudi trajanje govora, vendar ne na manj ko 5 minut.
Na predlog predsedujočega, ki je dogovorjen v kolegiju predsednika, državni zbor lahko omeji trajanje razprave za poslanske skupine.
Odločitev o omejitvi razprave sprejme državni zbor pred začetkom razprave.
70. člen
Poslancu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega poslanca ne sme trajati več ko 5 minut. Predsedujoči da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če poslanec ni zadovoljen s pojasnilom, odloči državni zbor o vprašanju brez razprave in brez obrazložitve glasu.
Če poslanec zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora poslanec omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več ko 5 minut.
71. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo.
Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
72. člen
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo državnega zbora in določi, kdaj se bo nadaljevalo.
Predsedujoči prekine delo državnega zbora, če to zahteva poslanska skupina zaradi posvetovanja v skupini.
Predsedujoči prekine delo državnega zbora, če se ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja, če je treba dobiti mnenja delovnih teles ali vlade, in v drugih primerih, kadar tako sklene državni zbor.
Če je delo državnega zbora prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan konča.
73. člen
Če državni zbor v zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno naslednjih sej.
Predsedujoči, najmanj deset poslancev, poslanska skupina, predlagatelj ali vlada, kadar ni sama predlagateljica zakona, lahko predlagajo, da se razprava ali odločanje o obravnavani zadevi preloži na eno naslednjih sej. O takem predlogu odloči državni zbor po postopku, določenem v novem petem odstavku 64. člena tega poslovnika.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, državni zbor konča sejo.
4. Vzdrževanje reda na seji
74. člen
Za red na seji državnega zbora skrbi predsedujoči.
75. člen
Na seji zbora ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
76. člen
Za kršitev reda na seji državnega zbora sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
-
opomin,
-
odvzem besede,
-
odstranitev s seje ali z dela seje.
77. člen
Opomin se lahko izreče poslancu, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
78. člen
Odvzem besede se lahko izreče poslancu, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
79. člen
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče poslancu, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo državnega zbora.
80. člen
Poslanec, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti dvorano.
Odsotnost s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za neopravičeno odsotnost s seje.
Poslanec, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na državni zbor. Le-ta odloči o ugovoru na prvi naslednji seji.
81. člen
Predsedujoči odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
82. člen
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji državnega zbora, jo prekine.
5. Odločanje
83. člen
Državni zbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh poslancev.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev, državni zbor veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh poslancev.
84. člen
Navzočnost poslancev se ugotovi z uporabo glasovalne naprave, z vzdigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem poslancev.
Z vzdigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem poslancev se ugotovi njihova navzočnost tedaj, če je glasovalna naprava pokvarjena ali če v prostoru, kjer je seja, take naprave ni. O načinu ugotavljanja navzočnosti odloči predsedujoči.
Poimensko klicanje poslancev opravi generalni sekretar državnega zbora. Vsak poslanec potrdi svojo navzočnost z besedo "tukaj". Predsedujoči ponovi ime in priimek poslanca in ugotovi, da je navzoč ali odsoten. Navzočnost ali odsotnost poslanca vpiše generalni sekretar državnega zbora pri imenu in priimku poslanca v seznamu.
85. člen
Navzočnost na seji se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
Navzočnost na seji se lahko ugotavlja tudi med sejo. če predsedujoči ugotovi, da je potrebno preveriti sklepčnost.
Če je zbor pred odločanjem po prvem ugotavljanju navzočnosti nesklepčen, se na predlog predsedujočega ugotavljanje ponovi še dvakrat. Drugo ugotavljanje se opravi takoj po prvem. Če je zbor še vedno nesklepčen, mora predsedujoči pred tretjim ugotavljanjem navzočnosti prekiniti delo zbora za najmanj deset minut.
86. člen
Državni zbor odloča z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev, kadar ni z ustavo, z zakonom ali s tem poslovnikom določena drugačna večina.
87. člen
Državni zbor praviloma odloča z javnim glasovanjem.
S tajnim glasovanjem odloča pri volitvah, imenovanjih in razrešitvah, kadar je to določeno z ustavo, z zakonom ali s tem poslovnikom.
Državni zbor lahko odloči, da se opravi tajno glasovanje tudi:
-
o obtožbi predsednika republike (109. člen ustave),
-
o zaupnici vladi (117. člen ustave),
-
o nezaupnici posameznemu ministru (118. člen ustave),
-
o obtožbi predsednika vlade ali ministra (119. člen ustave).
V primerih iz prejšnjega odstavka lahko predlaga tajno glasovanje predlagatelj ali najmanj deset poslancev.
88. člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
Pred glasovanjem ima poslanec pravico obrazložiti svoj glas, če s tem poslovnikom ni drugače določeno. Obrazložitev glasu ne sme trajati več ko 5 minut.
O postopkovnih vprašanjih odloča državni zbor takoj brez razprave in brez obrazložitve glasu. Dokler ni odločeno o postavljenem postopkovnem vprašanju, ni mogoče dajati novih predlogov za odločitev o postopkovnih vprašanjih.
89. člen
Javno glasovanje se opravi z uporabo glasovalne naprave, z vzdigovanjem rok ali s poimenskim izrekanjem.
Z vzdigovanjem rok se glasuje, kadar je glasovalna naprava pokvarjena ali kadar je seja v prostoru, kjer take naprave ni.
S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči državni zbor na predlog predsedujočega ali najmanj desetih poslancev.
90. člen
Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave ali z vzdigovanjem rok, predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog, in nato, kdo je proti njemu.
Poslanci se izrečejo tako, da pritisnejo na tipko glasovalne naprave ali vzdignejo roko.
91. člen
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, generalni sekretar državnega zbora kliče poslance po seznamu, vsak poslanec pa se izreče z besedo "za", "proti" ali "vzdržan". Predsedujoči ponovi ime in priimek poslanca in njegovo izjavo, oziroma ugotovi, da je odsoten. Generalni sekretar državnega zbora zapiše poslančevo izjavo ali njegovo odsotnost pri njegovem imenu in priimku na seznamu.
Če se na podlagi števila opredeljenih glasov in števila poslancev, ki so se vzdržali glasovanja, ugotovi, da seja ni sklepčna, se glasovanje prekine.
92. člen
Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave, lahko vsak poslanec zahteva računalniški izpis glasovanja.
Če se pri glasovanju z uporabo glasovalne naprave ugotovi tehnična napaka, se glasovanje na podlagi ugotovitve predsedujočega o tehnični napaki ponovi.
Izid glasovanja na podlagi računalniškega izpisa preveri predsedujoči. Če je izid glasovanja nejasen, se glasovanje ponovi.
93. člen
Če poslanec ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. Ugovor se lahko poda le neposredno po objavi izida glasovanja. O ponovitvi glasovanja odloči državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu na predlog poslanca, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
94. člen
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
95. člen
Tajno se glasuje z glasovnicami. Za vsako glasovanje se natisne 90 glasovnic. Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom državnega zbora.
96. člen
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev "za" in "proti". Na dnu glasovnice je beseda "za" na desni, beseda "proti" pa na levi strani. Poslanec glasuje tako, da obkroži besedo "za" ali besedo "proti".
Vsebino glasovnic za volitve, imenovanja in razrešitve določa ta poslovnik v delu, v katerem ureja volitve, imenovanja in razrešitve.
97. člen
Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo generalnega sekretarja državnega zbora in štirih poslancev, ki jih izvoli državni zbor na predlog predsedujočega.
Poslancem se vročijo glasovnice tako, da pride vsak k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Predsedujoči ali poslanec, ki mu pomaga pri izvedbi glasovanja, izroči poslancu glasovnico, generalni sekretar državnega zbora pa označi pri imenu in priimku poslanca v seznamu, da mu je bila glasovnica vročena. Poslanec nato odide v prostor, v katerem so kabine za izpolnjevanje glasovnic.
Ko poslanec izpolni glasovnico, se vrne v dvorano k mizi predsedujočega in odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
Predsedujoči pred začetkom glasovanja določi čas, ob katerem se glasovanje konča. Ob izteku tega časa predsedujoči sklene glasovanje.
98. člen
Ko je glasovanje končano, se predsedujoči in poslanci, ki so mu pomagali pri izvedbi glasovanja, ter generalni sekretar državnega zbora umaknejo v poseben prostor, da ugotovijo izid glasovanja. Preden odprejo glasovalno skrinjico, preštejejo nerazdeljene glasovnice in jih vložijo v poseben omot, ki ga zapečatijo.
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z navodilom o načinu glasovanja, sta neveljavni.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
-
število razdeljenih glasovnic,
-
število oddanih glasovnic,
-
število neveljavnih glasovnic,
-
število veljavnih glasovnic,
-
število glasov "za" in število glasov "proti", oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati,
-
ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano večino, oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi sodelujoči iz prvega odstavka tega člena.
Predsedujoči objavi izid glasovanja na seji državnega zbora.
6. Zapisnik seje
99. člen
O delu na seji državnega zbora se piše zapisnik.
Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo, z imeni razpravljavcev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti, in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in generalni sekretar državnega zbora.
Za zapisnik skrbi generalni sekretar državnega zbora
100. člen
O delu na seji državnega zbora se vodijo dobesedni zapisi (magnetogram seje). Ti zapisi se na zahtevo izročijo poslancem, predlagateljem, vladi ali predstavnikom javnih občil.
Vsak govornik ima pred objavo pravico pregledati zapise iz prejšnjega odstavka in pravico do redakcijskih popravkov svojega govora na seji državnega zbora. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja. V dvomu odloči o dopustnosti popravka predsednik državnega zbora. Pregled zapisov govornik potrdi s podpisom.
O delu na seji državnega zbora se lahko vodijo tudi avdio-video zapisi.
O delu na seji, ki je zaprta za javnost, se vodijo dobesedni zapisi in avdio-video zapisi, če državni zbor ne odloči drugače. Vpogled v takšne zapise imajo zgolj poslanci. Glede pregleda in popravkov takšnih zapisov se uporablja določba drugega odstavka tega člena.
101. člen
Ravnanje z akti in z gradivom zaupne narave določi državni zbor s posebnim aktom.
102. člen
Poslanci imajo pravico vpogleda v spise in v gradivo, ki se hranijo v pristojnih službah državnega zbora in njegovih delovnih teles. Vpogled v spise in gradivo, ki vsebujejo podatke osebne narave, je dopusten le poslancem, na katere se ti podatki nanašajo. Vpogled v takšne spise in gradivo je lahko dopuščen tudi drugim osebam, vendar le z dovoljenjem predsednika državnega zbora in poslanca, na katerega se ti podatki nanašajo.
103. člen
Izvirniki zakonov in vse gradivo, ki jih je oblikoval ali obravnaval državni zbor ali njegova delovna telesa, se hranijo v arhivu državnega zbora. Tam se hranijo tudi dobesedni zapisi (magnetogrami) sej državnega zbora in njegovih delovnih teles, magnetofonski in avdio-video zapisi sej ter drugo gradivo, za katero tako določi predsednik državnega zbora oziroma predsednik posameznega delovnega telesa.
Magnetofonski in avdio-video zapisi sej se hranijo najmanj štiri leta. O arhiviranju in rokih hranjenja gradiva, magnetofonskih in avdio-video zapisov se izdajo natančnejša navodila.
VI. PROGRAMIRANJE DELA DRŽAVNEGA ZBORA IN NJEGOVIH DELOVNIH TELES
104. člen
Predsednik državnega zbora po posvetu s kolegijem pripravi predlog okvirnega programa dela za posamezno leto in terminski program za pomladansko in jesensko zasedanje.