Državni zbor na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda državni zbor najprej odloča: o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda; nato o predlogih, da se dnevni red razširi in v zvezi s predlagano razširitvijo po potrebi skrajšajo roki iz 52. člena tega poslovnika; ter nazadnje o predlogih za hitri postopek in skrajšani postopek.
Zadeve, za katere matično delovno telo predlaga, naj se umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red naslednje seje, se umaknejo z dnevnega reda brez razprave in glasovanja. To ne velja za zadeve, ki so bile tako že enkrat umaknjene z dnevnega reda.
Državni zbor lahko odloča o razširitvi dnevnega reda le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je bilo poslancem poslano ali izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda lahko poda mnenje vlada, če ni sama predlagateljica razširitve. Državni zbor lahko sklene, da mora pred odločanjem podati mnenje matično delovno telo.
O predlogih v zvezi z dnevnim redom ni mogoča razprava poslancev in obrazložitev glasu. O njih lahko sporoče državnemu zboru stališča predstavniki poslanskih skupin. Ustna predstavitev takšnega sporočila ne sme trajati več kot 5 minut. Predlagatelj spremembe dnevnega reda lahko v največ 5 minutah dodatno pojasni razloge za svoj predlog.
Po sprejetih odločitvah iz drugega odstavka tega člena da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.