Nalaganje dokumenta...
Pravila službe v Slovenski vojski
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 49-2918/1996, stran 4205 DATUM OBJAVE: 5.9.1996
VELJAVNOST: od 20.9.1996 do 10.11.2009 / UPORABA: od 20.9.1996 do 10.11.2009
RS 49-2918/1996
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 11.11.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2026: NEAKTUALEN.
2918. Pravila službe v Slovenski vojski
Na podlagi 46. člena v zvezi s 60. členom zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 in 23/96) je Vlada Republike Slovenije na 208. seji dne 25. julija 1996 sprejela
P R A V I L A
službe v Slovenski vojski
službe v Slovenski vojski
I. POGLAVJE
SPLOŠNE DOLOČBE
1.
Pravila službe v Slovenski vojski (v nadaljevanju: pravila službe) urejajo pravice in dolžnosti vojaških oseb pri opravljanju vojaške službe, pravila njihovega ravnanja ter obnašanja med opravljanjem vojaške službe, odnose v službi, red v objektih, ki jih uporablja Slovenska vojska, delo in notranjo službo, stražarsko službo in alarmiranje ter vojaške slovesnosti in žalovanja.
Pravila službe se uporabljajo v izrednem stanju in v vojni skladno z vojnimi razmerami in pravili za bojno delovanje Slovenske vojske.
2.
Pravila službe veljajo za vse osebe, kadar opravljajo vojaško službo v Slovenski vojski. Za vojaške osebe, kadar so na vodnih plovilih, veljajo ta pravila, kolikor s posebnimi pravili ni drugače določeno. Ta pravila se smiselno uporabljajo tudi za osebe, ki opravljajo naloge, ki se štejejo za vojaško službo, kadar so v uniformi oziroma v izrednem ali vojnem stanju. Pravila službe se smiselno uporabljajo tudi za civilne osebe, ki delajo v Slovenski vojski, če s predpisi posamezno vprašanje ni drugače urejeno.
Pravila službe se uporabljajo tudi za opravljanje vojaške službe v zavezništvu, pri izvrševanju mednarodnih obveznosti ali drugih nalog v drugih državah in mednarodnih organizacijah, če z mednarodno pogodbo ali posebnim predpisom posamezno vprašanje ni drugače urejeno.
V teh pravilih službe uporabljeni izrazi vojak, podčastnik, častnik in drugi izrazi, zapisani v moškem spolu, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
3.
Pravila službe se uporabljajo ves čas opravljanja vojaške službe.
Službeni čas za pripadnike stalne sestave je delovni čas, ki so ga dolžni prebiti pri opravljanju vojaških dolžnosti, vključno s predpisanim delom v posebnih delovnih pogojih. Službeni čas med opravljanjem bojnih nalog oziroma v izrednem ali vojnem stanju obsega ves čas opravljanja vojaških dolžnosti.
Službeni čas za pripadnike Slovenske vojske, ki služijo vojaški rok, in za pripadnike vojne sestave obsega ves čas opravljanja vojaške službe. V službeni čas spada delovni čas in zaukazani počitek, odmori, čas za prehrano, prosti čas ter dovoljeni izhodi ali odsotnosti.
4.
Vojaška dolžnost po teh pravilih je opravljanje del, nalog in aktivnosti med vojaško službo v skladu s predpisi, formacijo ali sistemizacijo, pod vojaško disciplino in po pravilih za organizacijo, delo in uporabo Slovenske vojske.
5.
Oborožitev in vojaška oprema po teh pravilih so osebna in skupna oborožitev ter vsa materialno tehnična sredstva, ki jih uporablja Slovenska vojska, tudi če niso izdelana po vojaških standardih.
Vojaški objekti po teh pravilih so vse nepremičnine in okoliši objektov, ki jih uporablja Slovenska vojska v miru in v izrednem ali vojnem stanju, ne glede na lastništvo.
6.
Vojaške osebe imajo enake dolžnosti do obrambe države kot drugi državljani, zlasti pa morajo:
-
izvrševati vojaško dolžnost v skladu s predpisi, temi pravili in drugimi akti vodenja in poveljevanja po svojih najboljših sposobnostih in pravilih stroke tudi v najtežjih razmerah;
-
dosledno spoštovati načela enostarešinstva, subordinacije in predpisana načela organizacije, dela in uporabe Slovenske vojske;
-
skrbeti za lastno vojaško strokovno in psihomotorično izpopolnjevanje ter izurjenost;
-
poročati nadrejenim o vseh pomembnejših ukrepih in aktivnostih, sprejetih za delo ali uporabo poveljstva ali enote;
-
uresničevati dosledno in pravilno vse prejete ukaze ter druge akte vodenja in poveljevanja;
-
sprejeti in skrbno varovati osebno ter skupno oborožitev in vojaško opremo;
-
ravnati samozaščitno, da preprečijo seznanjanje z zaupnimi podatki nepooblaščenim osebam, organom ali organizacijam;
-
preprečevati in onemogočati kakršnokoli politično delovanje v Slovenski vojski;
-
zagotoviti spoštovanje svobode veroizpovedi v skladu s predpisi;
-
spoštovati osebnost, človekove pravice in temeljne svoboščine vsakega pripadnika Slovenske vojske v skladu z ustavo in zakoni;
-
spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine, priznane s temeljnimi akti Organizacije združenih narodov, ter pravice in svoboščine, priznane z mednarodnim vojnim pravom.
7.
Pri obrambi države imajo vojaške osebe zlasti naslednje pravice:
-
predlagati ukrepe in aktivnosti neposredno nadrejenim, s katerimi se izboljšuje delo, učinkovitost ali racionalnost dela v poveljstvu ali enoti;
-
prejeti nagrado, pohvalo, odlikovanje ali drugo priznanje za svoj prispevek k razvoju Slovenske vojske ali h krepitvi obrambe države;
-
zahtevati dodatna pojasnila ali navodila za izvrševanje prejetih aktov poveljevanja;
-
odkloniti izvršitev prejetega ukaza v skladu z zakonom;
-
ugovarjati zoper prejeti ukaz v skladu z zakonom in temi pravili.
8.
Vojaška disciplina je brezpogojno, natančno, pravilno in pravočasno izvrševanje vojaških dolžnosti v skladu s predpisi, temi pravili ter akti vodenja in poveljevanja.
9.
Poveljnik je tista vojaška oseba, ki opravlja poveljniško dolžnost in ima pristojnost poveljevanja.
Nadrejena je tista vojaška oseba, ki ima pristojnost poveljevanja.
Podrejena je tista vojaška oseba, ki ima dolžnost izvrševati prejeta povelja.
Višja je tista vojaška oseba, ki opravlja višjo vojaško dolžnost.
Nižja je tista vojaška oseba, ki opravlja nižjo vojaško dolžnost.
Vojaške osebe so glede na njihovo izobrazbo, čin in funkcije ter sposobnosti razporejene na vojaške dolžnosti. Čini in razredi označujejo položaj vojaške osebe v vojaški organizaciji.
10.
Pri opravljanju vojaške dolžnosti vojaške osebe uporabljajo formacijsko oborožitev ter vojaško opremo. Izvzem in uporabo orožja in vojaške opreme, predvidene za določeno aktivnost, namen ali nalogo, ureja poveljnik čete, njemu enak ali višji poveljnik.
Vojaške osebe lahko uporabijo orožje pri opravljanju vojaških dolžnosti v skladu z zakonom. Če ne opravljajo vojaških dolžnosti, lahko uporabijo orožje samo pod pogoji, ki jih zakon določa za civilne osebe.
Če je vojaška oseba uporabila orožje, mora o tem obvestiti nadrejenega takoj, ko je to mogoče.
11.
Vojaške osebe lahko nastopajo v sredstvih javnega obveščanja v skladu s predpisi, akti vodenja in poveljevanja in temi pravili. Pri tem morajo upoštevati zaupnost podatkov ter interese Slovenske vojske in obrambe države. Za vsak nastop v javnosti morajo pridobiti soglasje nadrejenega oziroma druge pristojne osebe, če je tako predpisano.
Vojaške osebe lahko objavljajo v strokovni literaturi strokovne prispevke, ki so uradna stališča, če o tem predhodno seznanijo nadrejenega. Druge strokovne prispevke lahko objavljajo le kot neuradna stališča.
12.
Vojaške osebe imajo med vojaško službo pravico vlagati ugovore, prošnje, pritožbe in druge vloge po službeni poti. Službena pot je enaka organizaciji poveljevanja. Ugovore, prošnje, pritožbe in druge vloge po službeni poti vlagajo tudi civilne osebe, ki delajo v vojski.
13.
Pripadnik Slovenske vojske se sme pogovarjati o službenih zadevah s predstavniki drugih držav v okviru pooblastil. Izhodišča za pogovore vojaških delegacij odreja načelnik Generalštaba Slovenske vojske samostojno ali na podlagi izhodišč, ki jih določi minister za obrambo ali Vlada Republike Slovenije.
14.
Vprašanja iz življenja in dela poveljstev ali enot se obravnavajo na sestankih poveljstev ali enot, ki jih sklicujejo pristojni poveljniki. Sestanki se sklicujejo tudi na pobudo podrejenih.
15.
V vojnem stanju ali pri opravljanju bojnih nalog v miru pripadniki Slovenske vojske dosledno spoštujejo mednarodno vojno in humanitarno pravo.
16.
Vojaške osebe, ki se zaradi nastalih vojnih razmer ločijo od svoje enote, se morajo priključiti najbližji enoti Slovenske vojske ali zavezniški enoti in se v njeni sestavi bojevati, dokler se ne vrnejo v svojo enoto.
17.
Če so pripadniki Slovenske vojske ujeti:
-
nasprotniku ne dajo nikakršnih podatkov, razen tistih, ki so potrebni za priznanje položaja vojnega ujetnika (ime in priimek, čin, datum rojstva, pokažejo tudi razpoznavno značko oziroma vojaško knjižico);
-
pomagajo soborcem, zlasti ranjenim ali bolnim ter ohranjajo in dvigajo moralo ujetih soborcev;
-
zavračajo kakršnekoli ugodnosti, ki bi jim izboljšale položaj glede na druge ujetnike;
-
od pristojnih nasprotnikovih poveljujočih ali pristojnih organov zahtevajo, da jim priznajo pravice, določene z mednarodnim vojnim pravom.
18.
V skrajni nuji lahko vojaška oseba, ki ni mogla napraviti pisne oporoke, izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama, praviloma vojaškima osebama. Priči morata oporoko zapisati ter jo takoj izročiti poveljniku čete, njej enake ali višje enote, ta pa mora poskrbeti, da se čimprej izroči pristojnemu sodišču.
Med izrednim ali vojnim stanjem lahko vojaški osebi sestavi oporoko po določbah zakona, ki veljajo za sestavljanje sodne oporoke, poveljnik čete, njej enake ali višje enote, vojaški duhovnik s privolitvijo poveljnika ali kdo drug v prisotnosti poveljnika, jo podpiše in jo do preteka veljavnosti hrani kot uradni dokument.
Če pripadnik Slovenske vojske, ki pričakuje svojo skorajšnjo smrt, izrazi željo po verskem obredu, mu jo poveljujoči izpolni, če je to mogoče glede na nastale razmere. Če je prisoten vojaški duhovnik ustrezne veroizpovedi, mu nudi oporo in mu podeli zakramente, če pripadnik Slovenske vojske tako želi.
19.
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske in poveljnik sil ter drugi poveljniki, ki jih pooblastita podrobneje uredijo uporabo teh pravil v posameznem poveljstvu ali enoti v skladu z dejanskimi razmerami, če te onemogočajo njihovo dosledno uporabo. Pri tem pa njihove odločitve po vsebini ne smejo odstopati od temeljnega namena posamezne določbe teh pravil.
V primeru dvoma in glede na nastale razmere je vsaka vojaška oseba dolžna ravnati po določbah in namenu teh pravil tako, da izpolnjuje svojo državljansko dolžnost pri obrambi države.
20.
S temi pravili službe se morajo vojaške osebe seznaniti ob nastopu vojaške službe.
II. POGLAVJE
RAVNANJE, OBNAŠANJE IN ODNOSI V SLOVENSKI VOJSKI
1. Temeljna načela ravnanja in obnašanja vojaških oseb
21.
Vojaške osebe ravnajo in se obnašajo po splošnih moralnih načelih in načelih, ki izhajajo iz značilnosti vojaške službe ter vojaške etike.
22.
Vojaške osebe:
-
izražajo pripadnost svoji enoti, Slovenski vojski in Republiki Sloveniji;
-
negujejo tovarištvo v enoti in moštvu;
-
spoštujejo in upoštevajo pravice in dolžnosti drugih vojaških oseb;
-
s svojim zgledom in delom pozitivno vplivajo na podrejene in sotovariše;
-
se trudijo opravljati svoje delo brez napak;
-
so vztrajne in dosledne pri izvajanju nalog;
-
skrbijo za podrejene;
-
pomagajo družinam podrejenih, če to podrejeni ali njegova družina želi.
23.
Pripadniki Slovenske vojske morajo biti častni, pošteni, korektni in realni ter ne prikrivajo nadrejenim in sotovarišem stanja v enotah v katerih so, niti razmer in situacije, v kateri se nahajajo.
Nadrejeni morajo podrejenim zagotavljati čim boljše pogoje za delo in od njih zahtevati dosledno izvrševanje nalog.
Pripadniki Slovenske vojske dosledno spoštujejo vojaško disciplino.
Podrejeni ne razpravljajo o odločitvah nadrejenih, razen kadar so k temu poklicani oziroma, če je to v skladu s temi pravili.
Podrejeni lahko nadrejenega diskretno opozorijo na očitne napake v zvezi z opravljanjem službe.
24.
Vojaške osebe opravljajo službo v skladu s predpisi, pravili ter akti vodenja in poveljevanja. Nadrejenemu na primeren način predlagajo pobude za boljše delo. Nadrejeni je dolžan odgovoriti na prejeto pobudo. Nadrejeni, ki prejme pobudo in jo oceni za utemeljeno, pa zanjo ni pristojen, jo posreduje višjemu nadrejenemu.
25.
Nadrejeni in podrejeni si medsebojno izražajo spoštovanje in medsebojno zaupanje. Opustijo vse, kar bi slabilo povezanost vojaških oseb v vojaškem kolektivu. Še posebej varujejo zasebnost podrejenih.
Občutek tovarištva in povezanosti krepi samozavest posameznika in enote. Z zavestjo, da vedno lahko računaš na druge, je vsem olajšano opravljanje dolžnosti. Zavest tovarištva in povezanosti nadrejeni razvijajo z lastnim zgledom.
Skrb za ranjene, poškodovane in obolele tovariše in pripravljenost za njihovo reševanje je najvišja odlika vojaških oseb.
Čustvena razmerja, kot je ožje prijateljstvo, zunajzakonska in zakonska zveza in podobno, se med službenim časom ne smejo izražati in ne vplivati na opravljanje službe.
Odnosi med vojaškimi osebami, spoštovanje nadrejenih in podrejenih ter civilnih oseb v Slovenski vojski temeljijo na splošnih načelih civilne družbe.
26.
Nadrejeni ocenjujejo in nagrajujejo podrejene objektivno v skladu s predpisi in pravili. Vojaška oseba ne daje prednosti drugi vojaški osebi pri napredovanju ali doseganju predpisanih ugodnosti brez utemeljenih razlogov in dejstev.
27.
Vojaške osebe ne izrabljajo službenih informacij za neslužbene namene niti ne prenašajo podatkov o oboroženih silah druge države tretjim državam.
Vojaške osebe ne opravljajo del izven Slovenske vojske, ki bi bila v nasprotju z njihovim statusom in položajem v Slovenski vojski ali ki bi kakorkoli lahko ogrozila njihovo lojalnost do Slovenske vojske in obrambe države.
28.
Vojaške osebe dosledno spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine, načela mednarodnega vojnega in humanitarnega prava. Vsako ravnanje v nasprotju s temi načeli je nečastno in v nasprotju z interesi Slovenske vojske in obrambo države.
29.
Vojaške osebe ravnajo ekološko osveščeno in tako vplivajo tudi na podrejene.
30.
Vojaške osebe se v službenem času in med opravljanjem vojaških dolžnosti ne udeležujejo nikakršnih aktivnosti političnih strank.
Vojaške osebe ne razpravljajo o aktivnostih političnih strank med službenim časom. Vojaške osebe ne smejo javno izražati svojih političnih pogledov in ocen niti jih vsiljevati drugim.
Vojaške osebe se v prostem času lahko udeležijo aktivnosti političnih strank kot drugi državljani, brez uniforme. Pri tem z ničemer ne smejo pokazati na svoj status in položaj, ki ga imajo kot vojaške osebe, niti ne smejo ocenjevati nikakršnih službenih zadev.
31.
Peticije in vloge, ki jih naslovijo vojaške osebe kot državljani na organe oblasti, ne smejo vsebovati nobenega namiga na status in položaj podpisnika kot vojaške osebe in se ne smejo nanašati na službene zadeve. Vloge v zvezi s službenimi zadevami pošiljajo vojaške osebe samo po službeni poti.
32.
Nadrejene vojaške osebe, ki opazijo nespoštovanje temeljnih načel ravnanja in obnašanja vojaških oseb Slovenske vojske, kršitelje na to opozorijo oziroma, če gre za kršitev vojaške discipline ali za odškodninsko ali kazensko odgovornost, ustrezno ukrepajo.
2. Nošenje uniforme in izgled
33.
Vojaško službo opravljajo vojaške osebe v predpisani uniformi. Vrsto in nošenje uniforme določajo predpisi. Določena opravila opravljajo vojaške osebe v delovnih ali drugih zaščitnih oblačilih, obutvi in drugi opremi. Vojaški duhovniki nosijo med službenim časom uniformo brez orožja. Ženske lahko zaradi nosečnosti opravljajo vojaško službo v civilni obliki po predhodni odobritvi poveljnika čete, njej enake ali višje enote.
Uniforma označuje in povezuje pripadnike Slovenske vojske. Kdor jo nosi, predstavlja Slovensko vojsko. Zato je vsakdo dolžan skrbeti za čist in negovan izgled ter ustrezno obnašanje.
Poveljniki enot so dolžni v skladu z ukazi zagotoviti enotnost oblačenja in nadzorovati ustreznost nošenja uniform v enoti.
Poveljnik vojašnice odredi vrsto oblačil glede na letni čas, temperaturo in vremenske razmere ter predvidene aktivnosti v skladu s predpisi, ukazi nadrejenih poveljstev ali Generalštaba Slovenske vojske.
34.
Vojaške osebe morajo biti urejeno oblečene, obrite in ostrižene. Vojaške osebe imajo lahko brke in brado. Brada in brki morajo biti kratko pristriženi, redno negovani in urejeni. Brki ne smejo segati čez zgornjo ustnico. Dlake brade in brkov ne smejo biti krajše od 5 mm in ne daljše od 20 mm oziroma ne smejo segati čez zgornji gumb srajce. Drugi deli obraza morajo biti gladko obriti. Lasje morajo biti čisti, pri moških kratko pristriženi. Pri pokončni drži glave zadaj ne smejo segati čez vrh ovratnika in ne smejo ovirati nošenja pokrivala. Zalizci morajo biti pristriženi pravokotno in lahko segajo največ do sredine ušes. Pri ženskah v bojni uniformi morajo biti lasje speti tako, da pri pokončni drži glave zadaj ne segajo čez vrh ovratnika in ne smejo ovirati nošenja pokrivala. Ličenje ne sme biti vpadljivo. Nohti morajo biti kratko pristriženi in pri nošenju bojne uniforme so lahko lakirani le z lakom nevtralne barve. Lasje so lahko obarvani le v naravnih barvah las.
Lasje, brki in brada morajo biti urejeni tako, da vojaške osebe ne motijo pri uporabi zaščitne maske in drugih osebnih zaščitnih sredstev.
O primerni urejenosti, določeni s temi pravili, odloča poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote.
Civilne osebe, ki delajo v vojski, skrbijo za svojo urejenost in se prilagajajo posebnostim službe v vojaških enotah in poveljstvih kjer delajo.
35.
Pripadniki rezervne sestave se morajo na vojaško usposabljanje ali v vojaško službo zglasiti urejeno oblečeni v uniformi. Lase, brke in brado si morajo urediti tako, da jih ne motijo pri uporabi zaščitne maske in druge osebne zaščitne opreme. Poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote zagotovi, da se pripadniki rezervne sestave uredijo v skladu s predpisi in temi pravili.
Vojaške osebe ne smejo uporabljati zasebnih mobilnih telefonov in sončnih očal, če bi s tem motile ali onemogočile varno izvedbo službenih nalog, o čemer odloča poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote.
Vojaške osebe se lahko v uniformi udeležijo verskih obredov.
36.
Vojaške osebe lahko nosijo med vojaško službo običajen nakit, razen tedaj, ko je zaradi varnosti pri opravljanju določenih aktivnostih ali nalog to prepovedano. Za običajni nakit po teh pravilih se šteje zlasti zaročni ali poročni prstan, verižica okoli vratu in pri ženskah običajni uhani v ušesih. Pri opravljanju nalog v bojni uniformi praviloma ne smejo nositi uhanov. Nadrejeni lahko prepove nošenje nakita, če je očitno, da to neposredno ogroža vojaško osebo.
3. Organizacija poveljevanja
37.
Slovenska vojska je organizirana hierarhično tako, da je zagotovljeno učinkovito, smotrno in prožno vodenje ter poveljevanje. Odnos nadrejeni podrejeni je bistveni element vodenja in poveljevanja.
Z organizacijo poveljevanja po načelu enostarešinstva se določajo nadrejeni in podrejeni. Vsaka vojaška oseba mora v vsakem času vedeti, komu je podrejena in kako so razmejene pristojnosti. Nedvoumni odnosi pri poveljevanju so neizogibno potrebni za izvrševanje vsakega ukaza.
Smotrna ureditev poveljevanja po načelu subordinacije zagotavlja vsakemu poveljniku kar največjo svobodo uresničevanja nalog, ki so v njegovi pristojnosti. S tem je omogočen razvoj njegove odgovornosti, iniciative in samostojnosti. Nadrejeni je dolžan v potrebnem obsegu podrejenemu zagotoviti informacije za izvedbo nalog.
38.
Pristojnost poveljevanja imajo nadrejeni (poveljujoči), njihovi namestniki in tisti, ki jih nadrejeni pooblasti. Če izpadeta nadrejeni in njegov namestnik in ni pooblaščenega, prevzame poveljevanje najvišji in ravna v duhu nadrejenega, dokler niso z ukazom pristojnega poveljnika razmerja na novo urejena.
Poveljujoči vedno določi svojega namestnika in uredi pristojnost poveljevanja za dve stopnji nižje.
39.
Nadrejeni skrbijo za to, da se akti vodenja in poveljevanja izvršujejo dosledno in popolno ne glede na to, kdo jih je izdal. Sami preverjajo njihovo izvajanje in, če ugotovijo pomanjkljivosti, ustrezno ukrepajo.
Nepooblaščeno poveljevanje se kaznuje.
40.
Akti vodenja, ki jih izdaja Vlada Republike Slovenije ali minister za obrambo, so smernice, obvezne usmeritve, odredbe, pravila in navodila.
S smernicami se določa splošno izvrševanje aktivnosti na določenem področju za daljše časovno obdobje ali določajo splošne usmeritve za ravnanje in delo v daljšem časovnem obdobju.
Z obveznimi usmeritvami se določajo najpomembnejše obvezne usmeritve za določene aktivnosti ali ravnanje glede posameznih vprašanj ali nalog.
Z odredbo se ureja samo konkretno določeno vprašanje, aktivnost ali ravnanje.
S pravilom se določajo temeljne rešitve za ravnanje in ukrepanje, ki so nujne za organizirano, načrtno in usklajeno ravnanje ali ukrepanje pri opravljanju vojaške službe oziroma vojaških dolžnosti.
Z navodilom se določajo zlasti organizacijske, tehnološke ali tehnične rešitve, postopki in načini izvrševanja posameznih nalog ali aktivnosti po pravilih stroke.
41.
Akti poveljevanja, ki jih izdajajo načelnik Generalštaba Slovenske vojske in drugi poveljniki, so direktive, odločitve, načrti, standardni operativni postopki, ukazi in povelja.
Z direktivo se določajo širše naloge, organizacijske in druge rešitve ter postopki in načini za njihovo uresničevanje v daljšem časovnem obdobju. Direktive praviloma izdajajo načelnik Generalštaba Slovenske vojske, poveljnik sil ter osebe, ki jih pooblastita.
Z odločitvijo se konkretno določa ali ureja ravnanje ali ukrepanje v določenih razmerah, času in prostoru.
Z načrtom se določajo organizacijske, kadrovske, tehnične in druge možnosti, cilji ali naloge, rešitve in aktivnosti za določeno poveljstvo ali enoto oziroma delo in uporabo enot.
Standardni operativni postopek je akt poveljevanja, s katerim poveljnik predpisuje način izvedbe aktivnosti. Z njim določa postopke običajnih opravil ali postopke pri izvedbi bojnih nalog, s katerimi želi zagotoviti usklajenost izvedbe nalog v podrejenih enotah.
Z ukazom se urejajo celovite aktivnosti povezane z delom ali uporabo enot. Ukaz se praviloma izdaja pisno.
S poveljem se določa konkretno ravnanje vojaških oseb. Izdaja se kratko in praviloma ustno.
42.
Akti vodenja se izdajajo samo pisno. Akti poveljevanja (v nadaljnjem besedilu: ukaz ali povelje) od Generalštaba Slovenske vojske do poveljnika bataljona ali njemu enake enote se praviloma izdajajo pisno. Če pisnega ukaza ni mogoče izdati, se izda ustno in zabeleži s podpisom izdajatelja v dnevnik dežurnega enote in v dnevnik tiste enote, ki je ukaz prejela. Poveljnik skupine, oddelka, voda in varovanja praviloma poveljuje ustno. Način, obliko in vsebino pisnih ukazov se ureja s pravili štabnega dela in drugimi akti.
Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za spremembe in dopolnitve aktov vodenja in poveljevanja.
43.
Vsak nadrejeni ima poveljevalno pristojnost do svojih podrejenih. Nadrejeni spoštujejo pristojnosti za poveljevanje svojih podrejenih in jih ne zmanjšujejo brez vzrokov.
Višji, ki istočasno niso nadrejeni, nimajo pristojnosti poveljevanja, razen če morajo posredovati zaradi ohranitve vojaške discipline in reda, preprečitve izvršitve kaznivega dejanja, zagotavljanja varnosti moštva oziroma če tako zahteva trenutna taktična situacija na bojišču.
V vseh drugih primerih lahko vojaška oseba na višjem položaju poveljnika na nižjem položaju samo opozori na neustreznost poveljevanja oziroma mu svetuje.
44.
Ne glede na čin so nadrejeni:
-
poveljniki poveljstev in enot vsem vojaškim osebam, ki so v vojaški službi v njihovem poveljstvu ali enoti;
-
poveljnik vojašnice ali tabora vsem vojaškim osebam v poveljstvih in enotah v vojašnici ali taboru za splošni red v vojašnici ali taboru.
Nadrejeni so tudi poveljnik vadbišča, poveljnik strelišča, poveljnik transportne skupine, vodje raznih oblik izobraževanja ter usposabljanja, vodja zrakoplova, vodja ali poveljnik vozila ali vodnega plovila in drugi poveljniki na ustreznih dolžnostih v okviru svojih pristojnosti.
45.
Ko več poveljstev, enot ali pripadnikov izvršuje skupne ali določene naloge, je potrebno pred izvršitvijo naloge določiti vojaško osebo, ki bo te naloge vodila. Če v vojni zaradi posebnih razmer to ni mogoče, prevzame vlogo nadrejenega vojaška oseba z najvišjim položajem.
46.
Dolžnost vojaških oseb je poslušnost do nadrejenih. Poslušnost je obvezna. Ukaz se izvrši brez ugovarjanja, razen v primerih, ki jih določajo zakon in ta pravila Nadrejeni je dolžan preveriti razumevanje ukaza. Podrejeni je dolžan potrditi razumevanje dobljenega ukaza.
Nadrejeni izda ukaz potem, ko je temeljito pretehtal njegov namen, možnosti za njegovo uresničitev in posledice. K presoji namena, vsebine in posledic ukaza lahko vključi tudi podrejene, vendar sprejema odločitev sam in z lastno odgovornostjo.
Če razmere nadrejenemu dovoljujejo ali je to potrebno za razumevanje ukaza, nadrejeni podrejenim obrazloži razloge za svojo odločitev.
Ukaze nadrejeni izdaja določno (kdo, kaj, kje, kdaj, s čim, kako), kratko, natančno in razmeram primerno. Svojim podrejenim nadrejeni dopušča kar največjo mero samostojnosti in samoiniciativnosti.
47.
Poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote mora pisno izdati ukaz, s katerim se povzročajo večje materialne posledice ali se z njim urejajo druga pomembna vprašanja dela in opravljanja vojaške službe, zaščita življenja in zdravja moštva, uporaba enot in podobno.
48.
Službena pot je redni način komuniciranja v skladu z načelom enostarešinstva. Vsa poveljstva, enote in vojaške osebe se v službenih zadevah držijo službene poti. Ta poteka v skladu z ureditvijo poveljevanja in v njej ni mogoče preskočiti nobene vmesne stopnje. Tako je vsak nadrejeni seznanjen z dogajanjem v podrejenih poveljstvih in enotah.
Službena pot v zvezi z ugovori, zahtevami in pritožbami se zaključi z odločitvijo nadrejenega poveljstva, če s temi pravili ni drugače določeno.
Službena pot poteka od poveljnika do poveljnika v zvezi z zadevami, ki so v njihovi pristojnosti, v drugih primerih pa od podrejenega do nadrejenega poveljstva. Službena pot med člani poveljstev lahko poteka izjemoma neposredno tudi s preskakovanjem vmesnih stopenj, če je tako določeno s predpisi, akti vodenja ali poveljevanja oziroma z organizacijskimi predpisi.
49.
Če je zaradi objektivne časovne stiske in drugih objektivnih vzrokov vojaška oseba prisiljena odstopiti od službene poti, mora o tem seznaniti nadrejenega takoj, ko je to mogoče. Odstop od službene poti je dovoljen le v primerih, če gre za službene zadeve in če bi drugačno ravnanje ogrozilo varnost moštva, oborožitev in vojaško opremo, povzročilo veliko materialno ali ekološko škodo oziroma ogrozilo interese Slovenske vojske in obrambe države.
50.
Predaja in prevzem vojaške dolžnosti med podčastniki in častniki se opravi v skladu z opomnikom za izvedbo predaje in prevzema dolžnosti, ki ga določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske. Predaja in prevzem morata biti izvedena do roka, določenega v aktu o imenovanju novega nosilca dolžnosti. Če predaje in prevzema ni možno izvršiti, se o tem takoj obvesti nadrejeno poveljstvo. Vojaška oseba v tem primeru prevzame dolžnost z dnem, ko je dejansko prevzela opravljanje dolžnosti, o čemer obvesti nadrejeno poveljstvo. Ob prevzemu dolžnosti je poveljnik poveljstva ali enote dolžan enoti oziroma članom poveljstva predstaviti novega poveljnika ali člana poveljstva.
51.
Če se predaja poveljniška dolžnost, predstavitev novega poveljnika opravi nadrejeni ali vojaška oseba, ki jo on pooblasti. Predaja in prevzem dolžnosti poveljnika bataljona, njemu enake ali višje enote se izvrši na slovesen način v skladu s temi pravili.
4. Izvrševanje ukazov
52.
Izvrševanje ukazov je bistveni pogoj za uspešno delovanje Slovenske vojske. Tudi če vojaška oseba ne dobi ustreznega ukaza ali ga zaradi objektivnih vzrokov ne more dobiti, mora ukrepati v skladu s položajem in splošnimi načeli, ki temeljijo na širši zamisli ali odločitvi nadrejenega ter interesih Slovenske vojske in obrambe države. Takoj ko razmere dopuščajo, podrejeni obvesti nadrejenega o svojem ukrepanju.
Podrejeni izvrši ukaz tudi, če ne razume njegovega širšega pomena in namena. Nadrejeni po potrebi razloži, zakaj je izdal ukaz. Razlaga je pomoč za izvedbo ukaza.
53.
Vojaške osebe morajo ukaze nadrejenih izvrševati brez ugovarjanja, popolno, dosledno, pravilno in pravočasno.
V primeru, če podrejeni ugotovi, da je prejeti ukaz v nasprotju s prejšnjim ukazom, na to opozori nadrejenega. Podrejeni ukaz izvrši, če nadrejeni na tem vztraja.
V primeru, če podrejeni meni, da ukaz očitno ni dan v zvezi s službenimi nalogami ali da je dan z očitnim namenom, da bi poniževal osebnost podrejenega, spodbujal narodnostno ali versko nestrpnost, podrejeni nadrejenega opozori na posledice takšnega ukaza. Lahko ga seznani tudi z namero, da bo zoper ukaz ugovarjal po službeni poti, če bo nadrejeni vztrajal pri izvršitvi ukaza. Po izvršitvi ukaza je podrejeni dolžan svoj ugovor prijaviti dežurnemu podčastniku ali častniku nadrejenega poveljstva takoj, ko je to mogoče.
Na način, določen v prejšnjem odstavku, ravna tudi podrejeni, ki je prejel ukaz, za katerega je prepričan, da njegova izvršitev pomeni storitev prekrška. Izjemoma sme podrejeni odkloniti izvršitev takega ukaza, če bi bilo neposredno ogroženo njegovo življenje.
Vojaška oseba v skladu z zakonom ne sme izvršiti ukaza, ki je v nasprotju z mednarodnim vojnim pravom oziroma če je očitno, da bi storila kaznivo dejanje. Izvršitev takega ukaza mora vojaška oseba zavrniti in o tem obvestiti nadrejenega vojaški osebi, ki je tak ukaz izdala, takoj ko je to mogoče. Vojaška oseba, ki je tak ukaz izdala, obvestila nadrejenemu ne sme preprečiti. Višji nadrejeni mora o tem obvestiti nadrejeno poveljstvo, to pa Generalštab Slovenske vojske.
54.
V miru podrejeni ni dolžan izvršiti ukaza, ki pomeni neposredno nevarnost za njegovo zdravje in življenje, ne gre pa za vojaško usposabljanje, pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ali za sodelovanje v mednarodnih obveznostih oziroma za opravljanje bojnih nalog v miru. O zavrnitvi izvršitve ukaza mora nadrejeni, ki je ukaz izdal, takoj obvestiti višjega nadrejenega. Ta mora takoj, ko razmere to omogočajo, poklicati na uradni razgovor vojaško osebo, ki je izvršitev ukaza zavrnila. Višji nadrejeni po razgovoru dokončno odloči o spornem ukazu.
Vojaška oseba v skladu s prejšnjim odstavkom lahko ugovarja izvršitvi ukaza v miru samo, če se ukaz nanaša na:
-
delo s strupenimi snovmi brez zaščitnih sredstev;
-
delo, za katero ni niti teoretično usposobljena;
-
če pri izvrševanju ukaza ni mogoče zagotoviti niti najnujnejših varnostnih ukrepov.
55.
Nadrejeni ne sme izdajati ukazov, ki pomenijo nagajanje podrejenim. Podrejeni morajo ukaz izvršiti, vendar lahko ugovarjajo po službeni poti zoper takšen ukaz.
56.
Nadrejeni izda ukaz neposredno podrejenemu. Kadar ni navzoča neposredno nadrejena vojaška oseba in je potrebno nalogo hitro izvršiti ter je ni mogoče odložiti (na primer v boju ali kadar je treba obnoviti organizacijo poveljevanja, vzpostaviti predpisano vojaško disciplino in red), so vojaške osebe dolžne izvršiti ukaz najvišje vojaške osebe.
57.
Nadrejena vojaška oseba lahko izjemoma izda ukaz tudi brez seznanitve neposredno podrejenega, nižje podrejenemu (npr. skupini izvidnikov lahko izda ukaz za nalogo neposredno poveljnik brigade). Tisti, ki je dobil ukaz neposredno od višjega poveljnika, mora ukaz izvršiti in o tem obvestiti svojega neposredno nadrejenega takoj, ko je to mogoče.
58.
O izvršitvi vsakega ukaza je treba poročati tistemu, ki je ukaz izdal takoj, ko je to mogoče.
59.
Vojaška oseba, ki dobi ustno povelje in ga razume, to pove z besedo “razumem“ ter začne ukaz izvrševati. Če ukaza ne razume, lahko prosi za pojasnilo.
60.
Ukaz sme spremeniti ali razveljaviti vojaška oseba, ki ga je izdala, ali višji nadrejeni. Če višji nadrejeni spremeni ali razveljavi ukaz podrejenega, ga mora o tem obvestiti takoj, ko je to mogoče. Višji nadrejeni izjemoma spremeni ali razveljavi ukaz podrejenega, če so za to objektivni vzroki ali če gre za druge primere, določene s temi pravili.
Kadar podrejeni neposredno prejme ukaz višje nadrejenega, ki onemogoča izvršitev ukaza, ki ga je pred tem prejel od neposredno nadrejenega, obvesti o tem višje nadrejenega in izvrši njegov ukaz. Podrejeni v tem primeru sporoči neposredno nadrejenemu, zakaj njegovega ukaza ne more izvršiti.
61.
Če se med izvrševanjem ukaza pojavijo nepričakovane okoliščine, ki narekujejo spremembo ukaza, je podrejeni dolžan o tem takoj obvestiti nadrejenega. Če ga ne more obvestiti, ukrepa v skladu z nastalimi razmerami, upoštevaje širšo zamisel oziroma predhodne odločitve nadrejenega ter interese Slovenske vojske in obrambe države.
62.
Če podrejeni presodi, da prejetega ukaza zaradi objektivnih razlogov ne bo mogel pravočasno izvršiti, mora zaprositi nadrejenega za podaljšanje roka.
5. Pozdravljanje
63.
Vojaške navade in njihova konkretna uporaba so izraz značilnosti vsake vojaške organizacije in vojaške discipline. Če pravila obnašanja niso določena posebej, veljajo pravila lepega vedenja.
64.
Pozdravljanje je izraz medsebojnega spoštovanja.
65.
Vojaški pozdrav je pozdrav, ki ga uporabljajo vojaške osebe v uniformi. Pozdrav je predpisan s postrojitvenimi pravili Slovenske vojske.
66.
Vojaške osebe se pozdravljajo z vojaškim pozdravom. Nižji glede na položaj ali čin oziroma razred, pozdravi višjega glede na položaj ali čin oziroma razred.
Vojaki brez ali z enakim činom se med seboj niso dolžni pozdravljati z vojaškim pozdravom.
Vojaške osebe pozdravljajo, ko nosijo pokrivalo ali so brez njega.
Na način, določen v tej točki, se pozdravljajo tudi pripadniki tujih oboroženih sil.
67.
Vojaška oseba v uniformi lahko z vojaškim pozdravom pozdravi tudi civilno osebo.
69.
V zaprtih službenih prostorih se vojaške osebe medsebojno pozdravijo ob prvem prihodu na delovno mesto ali v prostor ter ob odhodu.
70.
Ob prihodu poveljnika enote v katerikoli zaprt prostor v vojašnici (pisarna, učilnica, spalnica) ali pred zbrane podčastnike in častnike vse vojaške osebe pozdravijo tako, da brez povelja vstanejo in se postavijo v položaj mirno. Vojaške osebe sedejo šele potem, ko sede poveljnik. Enako vojaške osebe pozdravijo ob odhodu poveljnika. Sedejo, ko poveljnik zapusti prostor.
Po potrebi ob prihodu poveljnika najstarejši po položaju poroča.
71.
Podrejene vojaške osebe z vojaškim pozdravom pozdravijo nadrejene, ko se neposredno obračajo nanje (tudi v zaprtem prostoru) v zvezi z dolžnostmi in uradnimi razgovori. Pozdravljeni je dolžan odzdraviti na enak način. Enako pozdravijo, ko je konec neposrednega uradnega ali drugega razgovora. Nadrejeni odzdravi, vendar mu ni potrebno vstati, če sedi.
72.
Vojaška oseba, ki zaradi objektivnih razlogov ne more pozdraviti z desno roko, lahko pozdravi ali odzdravi z običajnim civilnim pozdravom.
73.
Pripadniki Slovenske vojske so dolžni pozdraviti pripadnike tujih oboroženih sil v skladu s temi pravili.
Vojaške osebe ne pozdravljajo podčastnikov in častnikov vojske, ki jih je v vojni zajela, razen poveljnikov taborišč za vojne ujetnike.
74.
Osebe na prijavnici (recepciji) pozdravljajo podčastnike in častnike, ki gredo mimo. Vojaške in druge osebe so dolžne evidentirati svoj prihod, izhod in odhod na prijavnici na način, kot je urejen v konkretnem vojaškem objektu.
75.
Vojaške osebe ne pozdravljajo zastave, himne in drugih vojaških oseb:
-
v postroju, razen poveljujočih;
-
v boju, na vajah in streljanjih ter ob drugih priložnostih, če bi si s tem ogrožali svojo ali drugo varnost ali če tako narekujejo razmere;
-
kadar vozijo motorna, bojna in druga vozila ter vodna plovila ali kadar se vozijo v bojnih in drugih vojaških vozilih, razen poveljnika vozila ali plovila;
-
kadar vodijo kopitarje ali pse;
-
če so v jedilnici, okrepčevalnici, bolnišnici ali v ambulanti, pri frizerju, pri britju ali v sanitarijah;
-
med verskim obredom;
-
kadar so v bolniški obleki;
-
ko opravljajo dela, zaradi katerih ne morejo pozdraviti;
-
pri izvajanju športnih aktivnosti;
-
na prehodu za pešce;
-
pri nošnji predmetov v obeh rokah;
-
če opravljajo stražarsko ali drugo podobno službo razen, če to ni posebej predpisano.
Če so vojaške osebe v postroju, pozdravi samo tisti, ki vodi postroj.
76.
Vojaške osebe v uniformi v položaju mirno pozdravijo himno Republike Slovenije, himno Slovenske vojske in himne tujih držav, Organizacije združenih narodov ter drugih mednarodnih organizacij, slovesno dviganje in spuščanje zastave Republike Slovenije ali zastave Slovenske vojske, zastav tujih držav, Organizacije združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij.
Vojaške osebe v postroju pozdravijo na ukaz v položaju mirno in s pogledom v zastavo. Poveljujoči postrojev enot pozdravijo v položaju mirno in z vojaškim pozdravom.
Vojaške osebe izven postroja pozdravijo himno ali zastavo tako, da jo pozdravijo z vojaškim pozdravom, obrnjene proti zastavi oziroma proti orkestru. Pozdravijo pri prvi noti in prenehajo pozdravljati pri zadnji.
Vojaške osebe, ki se med igranjem državne himne ali himne Slovenske vojske nahajajo v stavbah, pozdravijo v položaju mirno in se obrnejo v smer igranja himne.
V času dviganja in spuščanja zastave ter med igranjem državne himne ali himne Slovenske vojske, v vojaških objektih praviloma ni dovoljeno gibanje oseb in vozil.
77.
V civilni in športni obleki se vojaške osebe pozdravljajo po civilnih običajih.
Vojaška oseba pri vstopu oziroma izstopu iz vojaške ladje pozdravi vojaško pomorsko zastavo tako, da se na gornji palubi obrne k zastavi, jo pozdravi in nadaljuje gibanje.
6. Naslavljanje in predstavljanje
78.
Vojaške osebe se med seboj vikajo, razen neposredno podrejenih in nadrejenih, če tako dovoli nadrejeni, ter vojaških oseb, ki so na enakem položaju.
Medsebojno tikanje ni dovoljeno pred podrejenimi, med opravljanjem službenih nalog in pred gosti v vojaških objektih, na vadbiščih ali na vajah.
79.
Pripadniki Slovenske vojske se naslavljajo:
-
civilne osebe z “gospa“ ali “gospod“;
-
kandidati za vojake v Centru za usposabljanje s “kandidat”;
-
vojaki in mornarji s činom ali “vojak“ oziroma “mornar“;
-
podčastniki in častniki s činom;
-
vojaški uslužbenci z “uslužbenec“ ali dolžnostjo;
-
generali vseh stopenj z “general”;
-
admirali vseh stopenj z “admiral”;
-
nadrejeni se lahko naslavlja s položajem in priimkom.
Za pripadnice Slovenske vojske se v prejšnjem odstavku navedeni nazivi uporabljajo v ženski obliki.
Vojaške osebe se naslavlja s činom in priimkom (npr. “stotnik Perko”). Če vojaška oseba ne ve, kako se piše druga vojaška oseba, jo lahko naslovi s činom ali dolžnostjo. Neposredno nadrejeni pri naslavljanju vojaka doda še vojakov priimek (npr. “vojak Kovač“).
80.
Nadrejeni ali višji nadrejeni smejo podrejenega poklicati ali ga nasloviti po položaju ali dolžnosti (npr. “Poveljnik druge čete, takoj se javite dežurnemu častniku!” ali “Dežurni prve čete, naprej!”).
81.
Vojaške osebe, ki se med seboj ne poznajo, so se dolžne pri srečanju predstaviti. Nižji po činu ali položaju se predstavi prvi. Pri tem navede svoj čin, ime in priimek ter položaj, kadar je treba pa tudi enoto, dolžnost in druge podatke (npr. “Vojak Janez Kovač iz prvega oddelka!”). Višji oziroma starejši lahko tudi ponudi roko.
Pri predstavljanju višji pove svoj čin, ime in priimek ter položaj.
82.
Vojaške osebe, ki pridejo v poveljstvo ali enoto zaradi usposabljanja, informiranja, predavanj, inšpekcije in podobno, se morajo javiti poveljujočemu oziroma pristojni vojaški osebi in se predstaviti pri prvem srečanju. Moštvu jih predstavi poveljujoči v poveljstvu ali enoti.
83.
Pripadnik Slovenske vojske, ki pride v novo poveljstvo ali enoto, se mora najprej javiti in predstaviti poveljniku enote.
Vojaki se javljajo poveljniku čete ali njej enake enote.
7. Razporejanje spremstva ter sprejemanje uradnih obiskov
84.
V primeru, če vojaško osebo spremljajo vojaške osebe nižjih činov in položajev, se razporedijo:
-
če je v spremstvu samo ena vojaška oseba, se postavi na levo stran vojaške osebe z višjim činom ali položajem,
-
če sta v spremstvu dve vojaški osebi, se oseba z višjim činom postavi na levo, oseba z nižjim činom pa na desno stran,
-
če je v spremstvu več vojaških oseb, se upošteva razporeditev iz prejšnje alinee, s tem da vsak par, nižji po činu, stopa korak zadaj in v levo oziroma desno od predhodnega para.
85.
Vojaške osebe, ki sedijo pri razgovoru ali delovnem kosilu, gostitelj razporedi tako, da je delegacija gostov na eni strani mize, delegacija gostitelja pa na drugi strani mize.
Svoje sodelavce gostujoči razporedi tako, da je prvi po položaju na njegovi desni, drugi po položaju na levi, tretji po položaju na desni strani in tako naprej. Na enak način razporedi goste.
Uvodni nagovor ima vedno gostitelj. Med razgovorom so lahko na mizi zastavica Slovenske vojske oziroma zastavice z znaki pripadnosti poveljstvu ali enoti ter oznake s priimki in čini sodelujočih.
Organiziranje slovesnih obedov in podobnih aktivnosti se določa z aktom, ki ureja vojaški protokol.
86.
Poveljnika enote enakega ali višjega položaja, vedno pričaka poveljnik enote, v katero je prišel na obisk, na vhodu v poveljstvo enote.
Kadar pridejo v enoto vojaške osebe nadrejenih poveljstev na najavljeni službeni obisk, jih po opravljenem obisku sprejme poveljnik enote na kratek razgovor. Vojaške osebe poveljnika seznanijo s povzetki ugotovitev in zaključkov, ki jih bodo prenesle nadrejenemu.
Vojaške osebe morajo svoj prihod v poveljstvo ali enoto vedno najaviti. Sprejme jih tisti, h kateremu so namenjene.
87.
Za obiske ministra za obrambo in državnih sekretarjev v Ministrstvu za obrambo se smiselno uporabljajo ta pravila, kot da gre za obiske vojaških oseb.
Delavci Ministrstva za obrambo lahko obiščejo poveljstvo ali enoto po službeni potrebi, s tem da se praviloma predhodno najavijo vojaški osebi, ki jo želijo obiskati. Ob vhodu v poveljstvo ali enoto se izkažejo s službeno izkaznico ter javijo poveljujočemu ali dežurnemu in ga seznanijo z namenom obiska.
88.
Obiske poslancev Državnega zbora, članov Vlade Republike Slovenije, Ustavnega sodišča, Državnega sveta in varuha človekovih pravic v poveljstvih in enotah organizira kabinet ministra za obrambo v sodelovanju z Generalštabom Slovenske vojske. Ob prihodu v poveljstvo ali enoto jih pričaka ob vhodu poveljnik z najvišjim položajem.
Če so osebe iz prejšnjega odstavka vabljene na vojaške slovesnosti, jih poveljnik z najvišjim položajem oziroma poveljnik, ki vodi vojaško slovesnost, pričaka na prireditvenem prostoru.
89.
Poveljniki enot, h katerim prihajajo na obisk župani, jih pričakajo na vhodu v poveljstvo oziroma na kraju prireditve, če so bili vabljeni na prireditev, ali za to pooblastijo podrejenega. O delovnih obiskih županov, poveljniki obvestijo nadrejenega.
90.
Obiske tujih ministrov za obrambo, obrambnih ali vojaških delegacij oziroma enot drugih vojska ter mednarodnih organizacij, organizirajo kabinet ministra za obrambo, Generalštab Slovenske vojske in pristojna poveljstva.
Kabinet ministra za obrambo in Generalštab Slovenske vojske usklajujeta mesečne programe obiskov iz prejšnjega odstavka.
91.
Obiske vojaških delegacij in enot drugih držav ter mednarodnih organizacij, ki so načrtovani z letnimi ali drugimi načrti, organizira Generalštab Slovenske vojske in o njih predhodno obvešča kabinet ministra za obrambo.
Vojaško delegacijo ali enoto iz prejšnjega odstavka pričaka ob prestopu državne meje ena ali več vojaških oseb, ki jih pooblasti načelnik Generalštaba Slovenske vojske oziroma poveljnik brigade, njej enake ali višje enote. Praviloma se za sprejem tuje vojaške delegacije ali enote pooblasti vojaška oseba enakega položaja, kot ga ima vodja delegacije ali enote, ki prihaja na obisk.
Pooblaščena vojaška oseba iz prejšnjega odstavka ob prihodu vojaške delegacije ali enote obvesti Generalštab Slovenske vojske takoj, ko delegacija ali enota prestopi državno mejo, in jo spremlja do namembnega kraja.
92.
Poveljstvo ali enota se mora odzvati vabilu na sodelovanje na državnih slovesnostih in lokalnih praznovanjih, kadar jih organizira lokalna skupnost.
Prireditve iz prejšnjega odstavka se udeležijo vojaške osebe iz poveljstva ali enote po odločitvi poveljnika. Delegacija je v službenih ali slovesnih uniformah.
Določbi prejšnjih dveh odstavkov se smiselno uporabljata tudi za udeležbo na slovesnostih, praznovanjih in drugih prireditvah, ki jih organizirajo in nanje povabijo poveljstvo ali enoto športne ali druge interesne nepolitične organizacije, gospodarske družbe in zavodi.
93.
Razpored vabljenih na vojaških prireditvah se določa z aktom, ki ureja vojaški protokol.
8. Ugovori, prošnje in pritožbe
94.
Vojaška oseba med vojaško službo lahko vlaga ustno ali pisno ugovore, prošnje in pritožbe po službeni poti. Ugovori, prošnje in pritožbe se lahko nanašajo na službene zadeve, ravnanje druge vojaške osebe, nadrejenih ali drugih enot. Ugovor ali pritožba se lahko vloži v petih dneh od dneva, ko je nastal razlog, zaradi katerega se vlaga ugovor ali pritožba.
Vojaške osebe vlagajo ugovore, prošnje ali pritožbe neposredno nadrejenim, ki imajo pooblastilo za odločanje. Prvi pooblaščeni za odločanje je poveljnik voda ali njemu enake enote.
Vojaška oseba, ki želi ugovor, prošnjo ali pritožbo podati ustno, zaprosi nadrejenega za uradni razgovor. Njena prošnja se vpiše v knjigo za uradne razgovore. Knjigo uradnih razgovorov vodi nadrejeni.
Nadrejeni mora podrejenega sprejeti na uradni razgovor v treh dneh od dneva vpisa prošnje v knjigo za uradne razgovore.
95.
Nadrejeni mora vlogo proučiti in, če je pristojen, o njej odločiti najkasneje v sedmih dneh od dneva, ko je bila vložena. Če v zadevi ni pristojen, mora vlogo v treh dneh s svojim mnenjem dostaviti nadrejenemu oziroma pristojnemu organu, ki je dolžan o vlogi odločiti najkasneje v nadaljnjih sedmih dneh, razen če s predpisi ni določen daljši rok. Nadrejeni lahko zahteva, da predlagatelj poleg ustne vloge poda vlogo tudi pisno.
Nadrejeni vloge, za katero ni pristojen, ne sme zadržati.
96.
Če vojaška oseba z odločitvijo nadrejenega ni zadovoljna, ali če v sedmih dneh nadrejeni ne odloči, se lahko pritoži višje nadrejenemu po službeni poti. Pritožbo vloži pisno ali ustno. Če jo vloži ustno, zaprosi za uradni razgovor. Prošnja za uradni razgovor se vpiše v knjigo za uradne razgovore. Višje nadrejeni mora vojaško osebo sprejeti na uradni razgovor v sedmih dneh od dneva vpisa prošnje za uradni razgovor v knjigo za uradne razgovore.
Višje nadrejeni o pritožbi odloči najkasneje v sedmih dneh od dneva vložitve pritožbe oziroma uradnega razgovora. Višje nadrejeni lahko pred odločitvijo o pritožbi imenuje tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo osebe z enakim ali višjim činom, kot ga ima vojaška oseba, ki se je pritožila, in ki tej osebi niso podrejene. Komisija višje nadrejenemu predloži mnenje k pritožbi. Odločitev višje nadrejenega je dokončna.
Če višje nadrejeni v zadevi ni pristojen, pritožbo v treh dneh s svojim mnenjem dostavi nadrejenemu oziroma pristojnemu organu.
97.
Vojaška oseba stalne sestave Slovenske vojske, ki želi biti sprejeta na uradni razgovor ali želi ustno izjaviti pritožbo, zahtevo ali kakšno drugo vlogo ministru za obrambo, mora po službeni poti zahtevati razgovor in navesti vsebino in razloge, zaradi katerih prosi za razgovor pri ministru. Pred tem mora zaprositi za uradni razgovor pri načelniku Generalštaba Slovenske vojske. Za uradni razgovor pri ministru za obrambo lahko zaprosi samo tisti, ki mu je bila zavrnjena pritožba višje nadrejenemu zoper odločitev neposredno nadrejenega.
Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za civilne osebe, ki delajo v vojski.
98.
Skupinski ugovori, prošnje ali pritožbe niso dovoljeni.
99.
Vojaška oseba lahko zaprosi nadrejenega, ki je poveljnik voda ali njemu enake ali višje enote, za osebni razgovor. Na osebnem razgovoru podrejeni lahko izrazi svoje prošnje ali poda kakšno drugo vlogo. Zoper odločitev nadrejenega ni možna pritožba višje nadrejenemu.
Če neposredno nadrejeni ni pristojen odločiti o prošnjah in drugih vlogah, ki jih podrejeni poda na osebnem razgovoru, jih s svojim mnenjem pošlje višje nadrejenemu v treh dneh od dneva prošnje ali vloge.
100.
Vloge, s katerimi vojaške osebe uveljavljajo statusne in druge pravice v zvezi z vojaško dolžnostjo (ugovor vesti vojaški dolžnosti, prekinitev vojaškega roka in druge), se rešujejo v upravnem postopku v skladu s predpisi. Vloge, s katerimi vojaške osebe uveljavljajo pravice v zvezi z delovnopravnim statusom, se rešujejo po delovnopravnih predpisih.
101.
Sodna in druga pisanja (vabila, odločbe, sodbe), ki se skladno s postopkovnimi predpisi pripadnikom Slovenske vojske vročajo preko pristojnih poveljstev, prevzame oseba, ki je v enoti oziroma poveljstvu pooblaščena za opravljanje zadev pisarniškega poslovanja.
Pooblaščena oseba je pisanje iz prejšnjega odstavka dolžna naslovniku dostaviti v čim krajšem času, najkasneje pa v 24 urah, oziroma, če je naslovnik na terenu, najkasneje v 48 urah. Naslovnik je ob sprejemu pisanja dolžan izpolniti vročilnico oziroma povratnico in jo vrniti pooblaščeni osebi, ki jo mora nemudoma poslati pošiljatelju.
Če je naslovnik v času prispetja pisanja v bolniškem staležu, se lahko vročitev opravi s kurirjem tudi doma, če pa to ni mogoče ali če je naslovnik službeno odsoten za dalj časa ali ni več vojaška oseba, se pošiljatelju pisanje vrne z ustreznim zaznamkom na vročilnici oziroma povratnici ali pa s posebnim spremnim dopisom. Če naslovnik odkloni sprejem pisanja, vročitelj to zabeleži na povratnici.
Pisanja iz te točke se vročajo naslovnikom neodprta, se pa evidentirajo v evidenci zadev in dokumentov z vpisom pošiljatelja, naslovnika in vsebine pisanja, ki je razvidna iz vročilnice oziroma povratnice.
102.
Smiselno na način iz prejšnje točke se vojaškim osebam vročajo tudi pisanja Ministrstva za obrambo, ki se nanašajo na delovnopravne zadeve, ter druga pisanja, ki se skladno s predpisi o pisarniškem poslovanju štejejo za osebna.
103.
Vojaki na vodnih sestankih izberejo svojega zaupnika, ki na uradnih razgovorih poveljniku voda posreduje mnenja o aktualnih vprašanjih dela in življenja v vodu.
Vodni zaupnik lahko sodeluje na uradnih razgovorih vojakov s poveljnikom voda, če to vojak želi.
Poveljnik voda vodnega zaupnika lahko vpraša za mnenje k posameznim ugovorom, pritožbam ali prošnjam, če je varovana zasebnost vlagatelja ugovora, pritožbe ali prošnje.
Vodni zaupniki izmed sebe izberejo četnega zaupnika, ki ima enako vlogo na ravni čete, kot vodni zaupnik v vodu.
Vodni zaupnik lahko zahteva uradni razgovor po potrebi pri poveljniku voda oziroma četni zaupnik pri poveljniku čete.
104.
Vojaška oseba lahko v skladu z zakonom da pobudo za začetek postopka pri varuhu človekovih pravic, če meni, da so ji med vojaško službo kršene ali omejene z ustavo in zakonom zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine.
Vojaška oseba iz prejšnjega odstavka mora v skladu s temi pravili predhodno uveljavljati ugovor ali pritožbo po službeni poti.
105.
Če želi varuh človekovih pravic obiskati poveljstvo ali enoto, program obiska uskladi kabinet ministra za obrambo z Generalštabom Slovenske vojske in ta s podrejenimi poveljstvi ali enotami.
V primeru, ko varuh človekovih pravic zahteva v zvezi z vojaško službo pojasnila, mnenja ali stališča, jih pripravi skupina vojaških oseb, ki jo imenuje načelnik Generalštaba Slovenske vojske ali poveljnik operativnega poveljstva. Skupina prouči vsa dejstva v zvezi z zaprosilom varuha človekovih pravic in pripravi predlog pojasnila, mnenja ali stališča, ki ga dokončno uskladi kabinet ministra za obrambo.
9. Službena ocena
106.
Vojaške osebe stalne sestave, slušatelji vojaških šol, podčastniki in častniki vojne sestave se ocenjujejo s pisno službeno oceno, ki mora biti obrazložena. Službena ocena obsega oceno usposobljenosti za opravljanje vojaških dolžnosti in oceno uspešnosti opravljanja vojaških dolžnosti. Ocena usposobljenosti se opravi po kriterijih, ki so predpisani za ocenjevanje usposobljenosti za opravljanje vojaško evidenčne dolžnosti, podčastniške ali častniške dolžnosti. Ocena uspešnosti opravljanja vojaških dolžnosti se opravi po kriterijih, ki so predpisani za podeljevanje činov in poviševanje.
Službeno ocenjevanje se opravi enkrat letno v času, ki ga določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske.
Službeno ocenjevanje za pripadnike vojne sestave se opravi praviloma med večdnevnim vojaško strokovnim usposabljanjem ali med večdnevnimi vojaškimi vajami.
107.
Službene ocene se upoštevajo zlasti pri dajanju predlogov za podelitev čina ali povišanje, razporejanje na druge zahtevnejše dolžnosti ter določanje kandidatov za vključevanje v programe vojaško strokovnega izobraževanja, usposabljanja ali izpopolnjevanja.
Službene ocene dajejo neposredno nadrejeni in višji nadrejeni za vse podrejene vojaške osebe. Poveljnik voda ali njemu enake enote je prvi pristojen za dajanje službenih ocen. Službeno oceno podpišejo neposredno nadrejeni in višji nadrejeni ter vojaška oseba, na katero se ocena nanaša.
Nadrejeni, pooblaščeni za službeno ocenjevanje, podrejene seznanijo s kriteriji in merili za ocenjevanje.
Podrejeni se zoper službeno oceno lahko pisno pritoži po službeni poti poveljniku bataljona, njemu enake ali višje enote v skladu s temi pravili.
108.
O pritožbi zoper službeno oceno odloča komisija, ki jo imenuje poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote. Sestavljajo jo član iz neposredno nadrejenega poveljstva, član iz višje nadrejenega poveljstva ter član iz enote, iz katere je vojaška oseba, ki se je pritožila. Člani komisije morajo imeti enak ali višji čin, kot ga ima vojaška oseba, ki se je pritožila, in ne smejo biti njej podrejeni. Komisija se mora sestati v treh dneh in v nadaljnjih sedmih dneh odločiti o pritožbi. O svoji odločitvi pisno obvesti vojaško osebo, ki se je pritožila, ter nadrejenega, ki je komisijo imenoval. Odločitev komisije je dokončna.
10. Izobraževanje, vojaško strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje
109.
Izobraževanje vojaških oseb se načrtuje in izvaja v skladu s predpisi in letnimi načrti. Prednost pri vključevanju v izobraževalne programe imajo tiste vojaške osebe, ki nimajo ustrezne, s formacijo ali sistemizacijo predpisane splošne ali vojaško strokovne izobrazbe, in tiste, ki dosegajo višjo službeno oceno.
110.
Vojaško strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje se izvaja v skladu z letnimi načrti in programi v Slovenski vojski, Ministrstvu za obrambo ali v šolah drugih držav.
11. Razporejanje na druge dolžnosti
115.
Nadrejeni predlaga ali odloči o razporeditvi ali imenovanju podrejene vojaške osebe po predpisanem postopku in v skladu s svojimi pooblastili. Pri tem prednost daje tistim, ki imajo poleg splošnih pogojev, določenih s formacijo ali sistemizacijo:
-
višjo splošno ali vojaško strokovno izobrazbo;
-
višjo stopnjo strokovne usposobljenosti;
-
višjo službeno oceno;
-
več izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih vojaških dolžnosti.
12. Opravljanje nalog v začasnih skupinah in enotah
122.
Oblikovanje začasnih skupin za izvedbo določenih nalog odrejajo poveljniki bataljonov, njim enakih ali višjih enot, vojaško teritorialnih poveljstev in načelnik Generalštaba Slovenske vojske. Začasne skupine se oblikujejo zlasti za inventure, proučitev izrednih dogodkov, proučitev in pripravo gradiv, elaboratov, projektov in podobno oziroma kot inštruktorske skupine, operativni timi ali skupine, vodstva ali organi vodstva vaj in podobno. Kot začasne skupine se imenujejo tudi bojne, interventne, preiskovalne skupine in podobno, ekipe za izvedbo posebej zahtevnih nalog pri zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah skladno s potrebami in možnostmi Slovenske vojske.
Oblikovanje začasnih skupin se izvede praviloma z organizacijskim ukazom. Kadrovanje vojaških oseb v začasno skupino se izvrši na podlagi njihove strokovne usposobljenosti in potreb službe. Zaradi delovanja začasnih skupin praviloma ne sme biti moteno redno delo v poveljstvih in enotah oziroma zmanjšana pripravljenost. Praviloma se pred delovanjem začasnih skupin opravi njihovo usposabljanje ali urjenje.
127.
Dodelitve enot se izvajajo zaradi določenih nalog v skladu s pravili za urejanje pristojnosti poveljevanja.
13. Disciplinska in odškodninska odgovornost
13.1. Splošne določbe
128.
Disciplinski ukrep zaradi kršitve vojaške discipline se izreče, da bi se vzgojno vplivalo na storilca in druge vojaške osebe ter zagotovila vojaška disciplina.
129.
Pri izrekanju disciplinskih ukrepov za kršitev vojaške discipline se upoštevajo:
-
teža kršitve vojaške discipline in njene posledice, stopnja odgovornosti in nagibi, s katerimi je bila kršitev storjena, ter okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena;
-
prejšnje obnašanje storilca, višina nastale škode ter druge obteževalne in olajševalne okoliščine.
130.
V disciplinskem postopku zaradi kršitve vojaške discipline se upoštevajo načelo zakonitosti, načelo oficialnosti glede uvedbe in vodenja postopka, preiskovalno načelo, načelo materialne resnice, načelo proste presoje dokazov, načelo neodvisnosti tistega, ki vodi disciplinski postopek, ter načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka.
13.2. Disciplinska in odškodninska odgovornost med vojaško službo
131.
Disciplinski postopek se začne za zahtevo poveljnika voda, njemu enake ali višje enote. Zahteva se poda pisno ali ustno na uradnem razgovoru v treh dneh od dneva kršitve oziroma od dneva, ko se je za kršitev vojaške discipline zvedelo. Disciplinski postopek vodi poveljnik čete ali njej enake enote. Če kršitev vojaške discipline ni povzročila škodljivih posledic, poveljnik čete izreče disciplinski ukrep takoj po zaslišanju storilca. Poveljnik čete je pooblaščen izreči disciplinske ukrepe: opomin, javni opomin, prepoved izhoda v prostem času in podaljšano opravljanje dolžnosti v notranji službi v skladu s predpisi in temi pravili.
Če je kršitev vojaške discipline imela škodljive posledice, poveljnik čete ali njej enake enote imenuje tričlansko komisijo, ki praviloma v treh dneh od imenovanja zasliši storilca, zbere in prouči dokaze ter vse okoliščine v zvezi s kršitvijo vojaške discipline. Komisija predlaga izrek ustreznega ukrepa tistemu, ki jo je imenoval. Če ta ni pristojen odločiti o predlaganem disciplinskem ukrepu, predlog odločitve s svojim mnenjem posreduje višje nadrejenemu.
132.
Disciplinski postopek zoper storilca, ki je podčastnik ali častnik, se začne na zahtevo neposredno nadrejenega, ki imenuje komisijo iz prejšnje točke. V komisiji iz prejšnje točke ne smejo sodelovati vojaške osebe, ki so storilcu podrejene, praviloma pa morajo imeti enak ali višji čin, kot ga ima storilec. Če komisije zaradi velikosti enote ni mogoče imenovati v skladu s to določbo, jo imenuje višje nadrejeni. Komisija mora praviloma najkasneje v treh dneh opraviti zaslišanje storilca, zbrati vse dokaze in proučiti vse okoliščine, v katerih je bila kršitev vojaške discipline storjena, ter predlagati izrek ustreznega disciplinskega ukrepa tistemu, ki jo je imenoval.
Poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote oziroma vojaško teritorialnega poveljstva je pristojen, da izreče disciplinski ukrep premestitve v drugo enoto oziroma na drugo ali nižjo dolžnost ter predčasen odpust iz enote, če je storilec pripadnik rezervne sestave in je vojaško disciplino kršil med vojaško službo.
O odvzemu čina ali prerazporeditvi v drugo enoto oziroma na drugo ali nižjo dolžnost odloči tisti, ki je pristojen za poviševanje oziroma razporejanje, na predlog poveljnika bataljona, njemu enake ali višje enote, ki ga posreduje pristojnemu po službeni poti.
133.
Disciplinski postopek zaradi kršitve vojaške discipline mora biti hiter. Zoper storilca, ki je pripadnik rezervne sestave, mora biti postopek praviloma končan, dokler opravlja vojaško službo. Postopek se nadaljuje in zaključi tudi, če je med postopkom storilcu prenehala vojaška služba.
Storilec lahko zahteva od tistega, ki vodi disciplinski postopek, da je pri zaslišanju prisoten tudi vodni ali četni zaupnik. Četni zaupnik lahko poda svoje mnenje o kršitvi vojaške discipline.
134.
Za eno ali več kršitev vojaške discipline, ki se obravnavajo istočasno, se storilcu izreče samo en disciplinski ukrep.
Disciplinski ukrep se lahko izreče šele, ko je bil storilec zaslišan in so zbrani dokazi za ugotovitev kršitve vojaške discipline in odgovornost storilca. O zaslišanju se vodi zapisnik. Zapisnik ni potreben, če kršitev vojaške discipline ni imela škodljivih posledic in če je storilec podal pisno izjavo.
135.
Uvedba in vodenje postopka zaradi kršitve vojaške discipline, ki jo je storila vojaška oseba med služenjem vojaškega roka oziroma pripadnik rezervne sestave med vojaško službo, zastara v treh mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena.
136.
Zoper disciplinski ukrep se lahko vojaška oseba pritoži v treh dneh od dneva, ko ji je bil ukrep izrečen. Pritoži se po službeni poti nadrejenemu osebe, ki je ukrep izrekla in ta o pritožbi odloči. Če je treba, lahko tisti, ki odloča, za pripravo predloga odločitve imenuje tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo vojaške osebe z enakim ali višjim činom, kot ga ima storilec. Komisija mora predlog odločitve posredovati tistemu, ki jo je imenoval, praviloma v treh dneh. Njegova odločitev o pritožbi je dokončna in zoper njo ni pravnega sredstva.
Disciplinski ukrep se izvrši, ko postane odločitev o izreku dokončna.
137.
Opomin se izvrši tako, da ga izreče storilcu poveljnik čete ali njej enake enote na uradnem razgovoru. Ukrep se vpiše v knjigo uradnih razgovorov in v dokumente vojaške evidence vojaške osebe, ki ji je bil ukrep izrečen.
138.
Javni opomin se izvrši tako, da se prebere pred postrojem enote praviloma tedaj, ko se bere dnevni ukaz. Pred tem se ukrep izreče storilcu na uradnem razgovoru. Ukrep se vpiše v knjigo uradnih razgovorov in v dokumente vojaške evidence vojaške osebe, ki ji je bil ukrep izrečen.
139.
Prepoved izhoda iz vojaške enote v prostem času se izvrši tako, da se kaznovanemu prepove izhod iz enote med dovoljenimi dnevnimi ali tedenskimi izhodi. Vojaški osebi se lahko prepove do največ pet dnevnih oziroma tri tedenske izhode. Ukrep se ne more izreči za čas državnih praznikov. Ukrep se razglasi tako, da se prebere pred postrojem enote praviloma tedaj, ko se bere dnevni ukaz. Pred tem se ukrep izreče storilcu na uradnem razgovoru. Ukrep se vpiše v knjigo uradnih razgovorov in v dokumente vojaške evidence vojaške osebe, ki ji je bil ukrep izrečen.
140.
Podaljšano opravljanje dolžnosti v notranji službi se izvrši tako, da se storilec razporedi ne glede na zaporedno listo na do največ trikratno opravljanje dolžnosti v notranji službi. Podaljšanega opravljanja dolžnosti ni mogoče naložiti za dežurstvo. Ukrep se razglasi tako, da se prebere pred postrojem enote. Pred tem se ukrep izreče storilcu na uradnem razgovoru. Ukrep se vpiše v knjigo uradnih razgovorov in v dokumente vojaške evidence vojaške osebe, ki ji je bil ukrep izrečen.
141.
Premestitev v drugo enoto ali na drugo ali nižjo dolžnost kot disciplinski ukrep se izvrši tako, da se kaznovani razporedi v drugo enoto v istem ali drugem kraju oziroma na drugo ali nižjo dolžnost v isti enoti. Ukrep se izvrši s pisnim ukazom, ki se prebere pred postrojem enote. Ukaz o ukrepu se storilcu vroči na uradnem razgovoru. Z ukazom se seznani tudi neposredno nadrejeni vojaški osebi, ki ji je bil ukrep izrečen, in nadrejeni enote, v katero se vojaška oseba premešča.
Premestitev se izvrši praviloma na enako ali nižjo dolžnost, kot jo je opravljala vojaška oseba pred izrekom disciplinskega ukrepa. Enoto, v katero se kaznovani premesti, določi tisti, ki je izrekel ukrep, samostojno ali v soglasju z nadrejenim. Ukrep se vpiše v knjigo uradnih razgovorov in v dokumente vojaške evidence vojaške osebe, ki ji je bil ukrep izrečen.
142.
Ukrep predčasnega odpusta iz vojaške službe se pripadniku rezervne sestave med vojaško službo izreče in izvrši tako, da se kaznovanemu izda pisen ukaz. Ukaz se pošlje skupaj z zapisnikom o zaslišanju tudi organizacijski enoti Ministrstva za obrambo, ki vojaškega obveznika vodi v vojaški evidenci. Kaznovani se odpusti iz enote, pred tem se mu vpiše v vojaško knjižico samo dejanski čas opravljanja vojaške službe z opombo, da je bil predčasno odpuščen zaradi kršitve vojaške discipline. Pristojna organizacijska enota Ministrstva za obrambo mora po prejemu obvestila o odpustu iz vojaške službe vložiti prijavo zaradi prekrška. Ukrep se razglasi pred postrojem enote.
143.
Izvršitev disciplinskega ukrepa, izrečenega zaradi kršitve vojaške discipline, zastara v tridesetih dneh, ko je postal ukrep izvršljiv.
144.
Izrečeni disciplinski ukrep zaradi kršitve vojaške discipline se izbriše iz dokumentov vojaške evidence vojaškega obveznika po preteku dveh let. Izbris opravi organizacijska enota Ministrstva za obrambo, ki vojaškega obveznika vodi v vojaški evidenci.
13.3. Disciplinski postopek zaradi kršitev vojaške discipline zoper pripadnike stalne sestave
145.
Disciplinski postopek zoper vojaške osebe, pripadnike stalne sestave Slovenske vojske, se uvede s pisnim sklepom, ki ga izda načelnik Generalštaba Slovenske vojske na lastno pobudo ali na predlog nadrejenega vojaški osebi, za katero obstaja utemeljen sum, da je kršila vojaško disciplino.
Predlog za uvedbo disciplinskega postopka se ne pošilja po službeni poti, ampak se pošlje načelniku Generalštaba Slovenske vojske neposredno.
Predlog za uvedbo disciplinskega postopka lahko poda tudi Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo, inšpektor za obrambo oziroma poveljnik voda, njemu enake ali višje enote vojaške policije.
Določbe teh pravil se smiselno uporabljajo tudi za ugotavljanje disciplinske odgovornosti civilnih oseb, ki delajo v vojski.
146.
V primeru, če načelnik Generalštaba Slovenske vojske pooblasti v skladu z zakonom o obrambi določeno osebo za vodenje in odločanje o disciplinski odgovornosti na prvi stopnji, se postopek uvede s pisnim sklepom, ki ga izda pooblaščena oseba.
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske lahko izda pooblastilo za vsak primer posebej, lahko pa z ukazom prenese pristojnost odločanja o disciplinski odgovornosti na prvi stopnji na poveljnike bataljonov, njim enakih ali višjih enot. Šteje se, da je tako pooblastilo načelnik Generalštaba Slovenske vojske izdal, ko je razglašeno izredno ali vojno stanje.
147.
Vsakdo lahko obvesti o sumu kršitve vojaške discipline neposredno nadrejenega vojaški osebi, za katero obstaja sum, da je kršila vojaško disciplino. Če obvestilo prejme nepristojna oseba, ga mora najkasneje v treh dneh posredovati pristojni osebi.
Pristojna oseba mora obvestilo proučiti in ugotoviti ali obstaja utemeljen sum kršitve vojaške discipline. Če ugotovi, da utemeljen sum obstaja, mora pripraviti predlog za uvedbo postopka iz prejšnje točke. Če ugotovi, da ne obstaja utemeljen sum kršitve vojaške discipline, mora o tem najkasneje v 30 dneh obvestiti tistega, ki je posredoval obvestilo.
148.
Predlog za uvedbo disciplinskega postopka mora biti pisen, obrazložen z navedbo dokazov, in dan v roku, ki omogoča izvedbo postopka na prvi in drugi stopnji znotraj zastaralnih rokov.
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske odloči o prenosu pooblastila za odločanje o disciplinski odgovornosti na prvi stopnji v posamičnem primeru praviloma v roku 7 dni oziroma v roku, ki omogoča izvedbo postopka znotraj zastaralnih rokov.
Roki, določeni v prejšnji in tej točki, niso prekluzivne narave.
13.4 Disciplinski postopek zaradi kršitve vojaške discipline zoper pripadnike Slovenske vojske v izrednem ali vojnem stanju oziroma pri izvajanju vojaške obrambe v skladu z zakonom o obrambi
148.a
Disciplinski postopek se v izrednem in vojnem stanju oziroma pri izvajanju vojaške obrambe v skladu z zakonom o obrambi, če je to mogoče, izvede tako kot v miru. Kadar pa to iz objektivnih razlogov ni mogoče, se disciplinski postopek izvede po postopku, določenem s temi pravili.
Če zaradi nastalih bojnih in podobnih razmer ni mogoče opraviti posameznega dejanja v postopku ugotavljanja disciplinske odgovornosti, se postopek prekine. V času prekinitve postopka zastaralni roki ne tečejo.
148.b
Ob razglasitvi izrednega stanja ali vojnega stanja oziroma pri izvajanju vojaške obrambe v skladu z zakonom o obrambi so za vodenje in odločanje v disciplinskem postopku zaradi lažjih kršitev vojaške discipline pristojni poveljnik voda, njemu enake ali višje enote.
148.c
Oseba, ki je pooblaščena za vodenje in odločanje v posameznem disciplinskem postopku (v nadaljnjem besedilu: disciplinski organ), mora izdati sklep o uvedbi disciplinskega postopka v roku 24 ur od prejema pooblastila oziroma v 48 urah od trenutka, ko se je zvedelo za kršitev vojaške discipline in za storilca, če razmere to dopuščajo, vendar najkasneje v 7 dneh. Po preteku 3 mesecev, ko je bila kršitev storjena, ni mogoče uvesti disciplinskega postopka.
S sklepom o uvedbi disciplinskega postopka disciplinski organ razpiše tudi disciplinsko obravnavo. Vročitev sklepa vojaški osebi, za katero obstaja utemeljen sum kršitve vojaške discipline, se šteje tudi za vročitev vabila na disciplinsko obravnavo.
Priče se na disciplinsko obravnavo vabijo pisno, neposredno ali preko telekomunikacijskih sredstev, o čemer je disciplinski organ dolžan narediti uradni zaznamek, ki se šteje tudi kot dokaz o vročitvi.
Sindikat se obvesti o izvedenih disciplinskih postopkih in o izrečenih disciplinskih ukrepih, ko prenehajo stanja iz 148.a točke teh pravil.
148.č
Disciplinska obravnava mora biti izvedena v roku 3 dni od izdaje sklepa o uvedbi disciplinskega postopka.
Na disciplinski obravnavi mora biti vojaški osebi omogočeno, da se izjasni o očitanih kršitvah in da poda zagovor. Ostali dokazi kot so zaslišanja prič, listine, materialni dokazi in podobno pa se izvedejo, v skladu z nastalimi razmerami.
148.d
Disciplinski organ mora najkasneje v 5 dneh po koncu disciplinske obravnave izdati pisno odločbo o disciplinski odgovornosti, če je to mogoče. Če to ni mogoče, se kopija zapisnika z disciplinske obravnave šteje za pisni odpravek odločbe, ki se vojaški osebi, zoper katero je bil voden postopek, vroči ob zaključku zadeve.
Zapisnik se šteje za pisni odpravek odločbe, če vsebuje:
-
datum, uro in kraj izvedbe disciplinske obravnave;
-
imena in priimke ter čin ali razred pooblaščene osebe, vojaške osebe v postopku in zapisnikarja;
-
pravno kvalifikacijo očitane kršitve;
-
zagovor vojaške osebe v postopku;
-
navedbe prič, če so bile zaslišane;
-
povzetek vsebin listin, če so bile uporabljene kot dokaz;
-
odločitev o odgovornosti, pri čemer mora biti navedena pravna kvalifikacija tiste kršitve, za katero je bila vojaška oseba spoznana za odgovorno, olajševalne in oteževalne okoliščine, ki so bile upoštevane pri izreku ukrepa, ukrep, način izvršitve ukrepa in navedba, da je bila vojaška oseba seznanjena s pravico do ugovora in rokom ter postopkom za vložitev ugovora;
-
podpis disciplinskega organa in vojaške osebe v postopku.
Zapor do 30 dni se obvezno izreče za težje kršitve vojaške discipline, določene v 1., 6., 7., 9., 10. in 12. točki četrtega odstavka 57. člena zakona o obrambi, za ostale težje kršitve vojaške discipline pa le, če so s kršitvijo nastale škodljive posledice.
148.e
Ne glede na roke, določene s temi pravili, se vojaški osebi v izrednem ali vojnem stanju oziroma pri izvajanju vojaške obrambe v skladu z zakonom o obrambi, ne sme izreči disciplinski ukrep isti dan, ko se je zvedelo za kršitev in za storilca, ampak mora preteči najmanj 24 ur od takrat, ko se je zvedelo za kršitev in za storilca.
148.f
Rok za ugovor je 3 dni in začne teči naslednji dan po vročitvi odločbe oziroma po prejemu kopije zapisnika o disciplinski obravnavi.
148.g
Vojaška oseba lahko zoper odločitev prvostopenjskega disciplinskega organa ugovarja pisno ali ustno oziroma preko telekomunikacijskih sredstev, o čemer je disciplinski organ dolžan narediti uradni zaznamek, ki ga posreduje v pisni obliki, če je to mogoče, če pa ni mogoče pa preko telekomunikacijskih sredstev enemu izmed članov disciplinske komisije Ministrstva za obrambo, ki je pristojna za odločanje na drugi stopnji. O tem se naredi uradni zazanamek. Vojaška oseba lahko vloži ugovor tudi neposredno članu disciplinske komisije.
V razmerah iz 148.a točke teh pravil so člani disciplinske komisije Ministrstva za obrambo, ki odloča na drugi stopnji, tudi poveljniki in namestniki poveljnikov bataljonov ter njim enakih ali višjih enot.
148.h
V primeru ugovora zoper odločitev o disciplinski odgovornosti, predsednik disciplinske komisije ali član, ki je sprejel ugovor, skliče sejo tričlanskega senata najkasneje v 3 dneh od prejema ugovora.
Člani senata morajo imeti najmanj enak čin oziroma razred, kot ga ima vojaška oseba v postopku. Če razmere dopuščajo, je najmanj en član senata civilna oseba ali oseba, zaposlena v Ministrstvu za obrambo.
Senat mora v 5 dneh po obravnavi ugovora izdati pisno odločbo o odločitvi oziroma kadar to ni mogoče, se kopija zapisnika z odločitvijo šteje za pisni odpravek odločbe.
Senat praviloma odloča brez prisotnosti vojaške osebe, če pa razmere dopuščajo, lahko vojaška oseba neposredno na seji dopolni svoj ugovor.
148.i
Vojaška oseba ima lahko ves čas disciplinskega postopka pooblaščenca.
13.5. Odškodninska odgovornost
149.
Pripadnik stalne sestave je odškodninsko odgovoren za protipravno povzročeno škodo, če jo povzroči pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti.
Za škodo iz prejšnjega odstavka, ki jo pripadnik stalne sestave povzroči tretji osebi, je nasproti tej osebi odškodninsko odgovorno Ministrstvo za obrambo.
Tretja oseba lahko kot oškodovanec zahteva povračilo škode tudi od pripadnika stalne sestave, ki ji je protipravno povzročil škodo, če je bila škoda povzročena naklepno.
Določbe teh pravil o odškodninski odgovornosti se smiselno uporabljajo tudi za civilne osebe, ki delajo v vojski.
149.a
Če je s kršitvijo vojaške discipline nastala škoda, se lahko v disciplinskem postopku odloči tudi o odškodninski odgovornosti. Če bi bila z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti v disciplinskem postopku onemogočena hitra in učinkovita izvedba disciplinskega postopka, se o odškodninski odgovornosti odloči v posebnem postopku, določenem s temi pravili.
Za postopek odločanja o odškodninski odgovornosti in odškodnini se smiselno uporabljajo določbe zakona o obrambi in teh pravil o postopku ugotavljanja disciplinske odgovornosti, razen določb o zastaranju, za katere se uporabljajo splošni predpisi, če se vodi odškodninski postopek samostojno in se ne odloča o odškodninski odgovornosti v okviru disciplinskega postopka.
O odškodninski odgovornosti in povrnitvi škode odloča načelnik Generalštaba Slovenske vojske, ki lahko za odločanje o odškodninski odgovornosti pooblasti osebe, ki so z zakonom o obrambi določene kot osebe, ki so lahko pooblaščene za vodenje in odločanje o disciplinski odgovornosti pripadnika stalne sestave na prvi stopnji.
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske lahko izda pooblastilo za vsak primer ugotavljanja odškodninske odgovornosti posebej, lahko pa z ukazom prenese pristojnost odločanja o odškodninski odgovornosti na prvi stopnji na poveljnike bataljonov, njim enakih ali višjih enot.
Načelnik Generalštaba slovenske vojske lahko v zahtevnih primerih imenuje za ugotavljanje odškodninske odgovornosti na prvi stopnji najmanj tričlansko komisijo. Člani komisije so praviloma strokovnjaki s področja, ki omogoča strokovno in hitro ugotavljanje višine škode in odškodninske odgovornosti, eden od članov pa mora imeni najmanj enak čin kot pripadnik stalne sestave, katerega odškodninska odgovornost se ugotavlja. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske z imenovanjem članov komisije, imenuje tudi predsednika te komisije.
149.b
Postopek ugotavljanja odškodninske odgovornosti se uvede z izdajo sklepa o uvedbi postopka.
V postopku o ugotavljanju odškodninske odgovornosti se obvezno opravi popis škode ter ugotovi vse okoliščine in razloge, zaradi katerih je škoda nastala, kot tudi izda sklep o ugotovitvi odškodninske odgovornosti po opravljeni odškodninski obravnavi.
149.c
Na odškodninski obravnavi se vodi zapisnik, ki mora vsebovati:
-
navedbo časa in kraja obravnave;