Pravila službe v Slovenski vojski

2918. Pravila službe v Slovenski vojski

Na podlagi 46. člena v zvezi s 60. členom zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 in 23/96) je Vlada Republike Slovenije na 208. seji dne 25. julija 1996 sprejela

I. POGLAVJE

SPLOŠNE DOLOČBE

1.

Pravila službe v Slovenski vojski (v nadaljevanju: pravila službe) urejajo pravice in dolžnosti vojaških oseb pri opravljanju vojaške službe, pravila njihovega ravnanja ter obnašanja med opravljanjem vojaške službe, odnose v službi, red v objektih, ki jih uporablja Slovenska vojska, delo in notranjo službo, stražarsko službo in alarmiranje ter vojaške slovesnosti in žalovanja.

Pravila službe se uporabljajo v vojni skladno z vojnimi razmerami in pravili za bojno delovanje Slovenske vojske.

2.

Pravila službe veljajo za vse osebe, kadar opravljajo vojaško službo v Slovenski vojski. Za vojaške osebe, kadar so na vodnih plovilih, veljajo ta pravila, kolikor s posebnimi pravili ni drugače določeno. Ta pravila se smiselno uporabljajo tudi za osebe, ki opravljajo naloge, ki se štejejo za vojaško službo, kadar so v uniformi oziroma v izrednem ali vojnem stanju.

Pravila službe se uporabljajo tudi v času opravljanja vojaške službe izven Republike Slovenije, katere namen je šolanje ali usposabljanje, sodelovanje v mednarodnih aktivnostih, obiskih in drugih aktivnostih. Uporaba pravil službe v teh aktivnostih se smiselno prilagodi predpisom ali pravilom, po katerih se take aktivnosti izvajajo.

3.

Pravila službe se uporabljajo ves čas opravljanja vojaške službe.

Službeni čas za pripadnike stalne sestave in za delavce vojaških šol Ministrstva za obrambo je delovni čas, ki so ga dolžni prebiti pri opravljanju vojaških dolžnosti, vključno s predpisanim delom v posebnih delovnih pogojih. Službeni čas med opravljanjem bojnih nalog oziroma v izrednem ali vojnem stanju obsega ves čas opravljanja vojaških dolžnosti.

Službeni čas za pripadnike Slovenske vojske, ki služijo vojaški rok, in za pripadnike vojne sestave obsega ves čas opravljanja vojaške službe. V službeni čas spada delovni čas in zaukazani počitek, odmori, čas za prehrano, prosti čas ter dovoljeni izhodi ali odsotnosti.

4.

Vojaška dolžnost po teh pravilih je opravljanje del, nalog in aktivnosti med vojaško službo v skladu s predpisi, formacijo ali sistemizacijo, pod vojaško disciplino in po pravilih za organizacijo, delo in uporabo Slovenske vojske.

5.

Oborožitev in vojaška oprema po teh pravilih so osebna in skupna oborožitev ter vsa materialno tehnična sredstva, ki jih uporablja Slovenska vojska, tudi če niso izdelana po vojaških standardih.

Vojaški objekti po teh pravilih so vse nepremičnine in okoliši objektov, ki jih uporablja Slovenska vojska v miru in v izrednem ali vojnem stanju, ne glede na lastništvo.

6.

Vojaške osebe imajo enake dolžnosti do obrambe države kot drugi državljani, zlasti pa morajo:

-

izvrševati vojaško dolžnost v skladu s predpisi, temi pravili in drugimi akti vodenja in poveljevanja po svojih najboljših sposobnostih in pravilih stroke tudi v najtežjih razmerah;

-

dosledno spoštovati načela enostarešinstva, subordinacije in predpisana načela organizacije, dela in uporabe Slovenske vojske;

-

skrbeti za lastno vojaško strokovno in psihomotorično izpopolnjevanje ter izurjenost;

-

poročati nadrejenim o vseh pomembnejših ukrepih in aktivnostih, sprejetih za delo ali uporabo poveljstva ali enote;

-

uresničevati dosledno in pravilno vse prejete ukaze ter druge akte vodenja in poveljevanja;

-

sprejeti in skrbno varovati osebno ter skupno oborožitev in vojaško opremo;

-

ravnati samozaščitno, da preprečijo seznanjanje z zaupnimi podatki nepooblaščenim osebam, organom ali organizacijam;

-

preprečevati in onemogočati kakršnokoli politično delovanje v Slovenski vojski;

-

zagotoviti spoštovanje svobode veroizpovedi v skladu s predpisi;

-

spoštovati osebnost, človekove pravice in temeljne svoboščine vsakega pripadnika Slovenske vojske v skladu z ustavo in zakoni;

-

spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine, priznane s temeljnimi akti Organizacije združenih narodov, ter pravice in svoboščine, priznane z mednarodnim vojnim pravom.

7.

Pri obrambi države imajo vojaške osebe zlasti naslednje pravice:

-

predlagati ukrepe in aktivnosti neposredno nadrejenim, s katerimi se izboljšuje delo, učinkovitost ali racionalnost dela v poveljstvu ali enoti;

-

prejeti nagrado, pohvalo, odlikovanje ali drugo priznanje za svoj prispevek k razvoju Slovenske vojske ali h krepitvi obrambe države;

-

zahtevati dodatna pojasnila ali navodila za izvrševanje prejetih aktov poveljevanja;

-

odkloniti izvršitev prejetega ukaza v skladu z zakonom;

-

ugovarjati zoper prejeti ukaz v skladu z zakonom in temi pravili.

8.

Vojaška disciplina je brezpogojno, natančno, pravilno in pravočasno izvrševanje vojaških dolžnosti v skladu s predpisi, temi pravili ter akti vodenja in poveljevanja.

9.

Poveljnik je tista vojaška oseba, ki opravlja poveljniško dolžnost in ima pristojnost poveljevanja.

Nadrejena je tista vojaška oseba, ki ima pristojnost poveljevanja.

Podrejena je tista vojaška oseba, ki ima dolžnost izvrševati prejeta povelja.

Višja je tista vojaška oseba, ki opravlja višjo vojaško dolžnost glede na čin ali položaj v istem poveljstvu ali enoti.

Nižja je tista vojaška oseba, ki opravlja nižjo vojaško dolžnost glede na čin ali položaj v istem poveljstvu ali enoti.

Vojaške osebe so glede na njihovo izobrazbo, čin in funkcije ter sposobnosti razporejene na vojaške dolžnosti. Osebni in naslovni čini označujejo položaj vojaške osebe v vojaški organizaciji.

10.

Pri opravljanju vojaške dolžnosti vojaške osebe uporabljajo formacijsko oborožitev ter vojaško opremo. Izvzem in uporabo orožja in vojaške opreme, predvidene za določeno aktivnost, namen ali nalogo, ureja poveljnik čete, njemu enak ali višji poveljnik.

Vojaške osebe lahko uporabijo orožje pri opravljanju vojaških dolžnosti v skladu z zakonom. Če ne opravljajo vojaških dolžnosti, lahko uporabijo orožje samo pod pogoji, ki jih zakon določa za civilne osebe.

Če je vojaška oseba uporabila orožje, mora o tem obvestiti nadrejenega takoj, ko je to mogoče.

11.

Vojaške osebe lahko nastopajo v sredstvih javnega obveščanja v skladu s predpisi, akti vodenja in poveljevanja in temi pravili. Pri tem morajo upoštevati zaupnost podatkov ter interese Slovenske vojske in obrambe države. Za vsak nastop v javnosti mora imeti vojaška oseba soglasje nadrejenega.

Vojaške osebe lahko objavljajo v strokovni literaturi strokovne prispevke, ki so uradna stališča, če o tem predhodno seznanijo nadrejenega. Druge strokovne prispevke lahko objavljajo le kot neuradna stališča.

12.

Vojaške osebe imajo med vojaško službo pravico vlagati ugovore, prošnje, pritožbe in druge vloge po službeni poti. Službena pot je enaka organizaciji poveljevanja.

13.

Vojaška oseba se sme pogovarjati o službenih zadevah s predstavniki tujih držav le po službeni dolžnosti in v okviru pooblastil. Izhodišča za pogovore vojaških delegacij odreja načelnik Generalštaba Slovenske vojske samostojno ali na podlagi izhodišč, ki jih določi minister za obrambo ali Vlada Republike Slovenije.

14.

Vprašanja iz življenja in dela poveljstev ali enot se obravnavajo na sestankih poveljstev ali enot, ki jih sklicujejo pristojni poveljniki.

Sestanki članov poveljstev bataljonov, njim enakih ali višjih enot morajo biti praviloma vsak teden.

Sestanki na ravni vodov ali njim enakih enot morajo biti najmanj enkrat mesečno.

15.

V vojnem stanju ali pri opravljanju bojnih nalog v miru pripadniki Slovenske vojske dosledno spoštujejo mednarodno vojno in humanitarno pravo.

16.

Vojaške osebe, ki se zaradi nastalih vojnih razmer ločijo od svoje enote, se morajo priključiti najbližji enoti Slovenske vojske in se v njeni sestavi bojevati, dokler se ne vrnejo v svojo enoto.

17.

Če so pripadniki Slovenske vojske ujeti:

-

nasprotniku ne dajo nikakršnih podatkov, razen tistih, ki so potrebni za priznanje položaja vojnega ujetnika (ime in priimek, čin, datum rojstva, pokažejo tudi razpoznavno značko oziroma vojaško knjižico);

-

pomagajo soborcem, zlasti ranjenim ali bolnim ter ohranjajo in dvigajo moralo ujetih soborcev;

-

zavračajo kakršnekoli ugodnosti, ki bi jim izboljšale položaj glede na druge ujetnike;

-

od pristojnih nasprotnikovih poveljujočih ali pristojnih organov zahtevajo, da jim priznajo pravice, določene z mednarodnim vojnim pravom.

18.

V skrajni nuji, v miru ali v vojni, lahko vojaška oseba, ki pričakuje svojo skorajšnjo smrt, narekuje oporoko poveljniku čete, njej enake ali višje enote ob prisotnosti dveh podčastnikov ali častnikov kot prič. Poveljnik čete mora zapečateno oporoko, ki jo podpišejo oporočitelj in priči, poslati najbližjemu vojaško teritorialnemu poveljstvu, ki jo preda pristojnemu sodišču.

Če vojaška oseba iz prejšnjega odstavka izrazi željo po verskem obredu, mu jo poveljujoči izpolni, če je to mogoče glede na nastale razmere.

19.

Načelnik Generalštaba Slovenske vojske in poveljniki operativnih poveljstev podrobneje uredijo uporabo teh pravil v posameznem poveljstvu ali enoti v skladu z dejanskimi razmerami, če te onemogočajo njihovo dosledno uporabo. Pri tem pa njihove odločitve po vsebini ne smejo odstopati od temeljnega namena posamezne določbe teh pravil.

V primeru dvoma in glede na nastale razmere je vsaka vojaška oseba dolžna ravnati po določbah in namenu teh pravil tako, da izpolnjuje svojo državljansko dolžnost pri obrambi države.

20.

S temi pravili službe se morajo vojaške osebe seznaniti ob nastopu vojaške službe.

II. POGLAVJE

RAVNANJE, OBNAŠANJE IN ODNOSI V SLOVENSKI VOJSKI

1. Temeljna načela ravnanja in obnašanja vojaških

oseb

21.

Vojaške osebe ravnajo in se obnašajo po splošnih moralnih načelih in načelih, ki izhajajo iz značilnosti vojaške službe ter vojaške etike.

22.

Vojaške osebe negujejo tovarištvo v enoti in moštvu.

Vojaške osebe vedno upoštevajo in spoštujejo pravice ter dolžnosti drugih vojaških oseb.

Vojaške osebe s svojim zgledom in delom pozitivno vplivajo na podrejene. Nadrejeni stalno skrbijo za svoj osebni zgled podrejenim.

Vojaške osebe se vedno trudijo opravljati svoje delo in dolžnosti brez napak.

23.

Vojaške osebe vedno govorijo korektno in realno ter ne prikrivajo tovarišem in nadrejenim stanja v enotah, v katerem so, niti razmer in situacije, v kateri se enote nahajajo.

Vojaške osebe dosledno spoštujejo vojaško disciplino. Podrejeni ne razpravljajo o odločitvah nadrejenih, razen kadar so k temu pozvani oziroma če je to v skladu s temi pravili.

24.

Vojaške osebe opravljajo službo v skladu s predpisi, pravili ter akti vodenja in poveljevanja. Nadrejenemu predlagajo pobude za boljše delo. Nadrejeni, ki prejme pobudo in jo oceni za utemeljeno, pa zanjo ni pristojen, jo posreduje višjemu nadrejenemu.

25.

Nadrejeni in podrejeni si medsebojno izražajo spoštovanje in medsebojno zaupanje. Opustijo vse, kar bi slabilo povezanost vojaških oseb v vojaškem kolektivu. Še posebej varujejo zasebnost podrejenih.

Občutek tovarištva in povezanosti krepi samozavest posameznika in enote. Z zavestjo, da vedno lahko računaš na druge, je vsem olajšano opravljanje dolžnosti. Zavest tovarištva in povezanosti nadrejeni razvijajo z lastnim zgledom.

Skrb za ranjene, poškodovane in obolele tovariše in pripravljenost za njihovo reševanje je najvišja odlika vojaških oseb.

Odnosi med vojaškimi osebami, spoštovanje nadrejenih in podrejenih ter civilnih oseb v Slovenski vojski temeljijo na splošnih načelih civilne družbe.

26.

Nadrejeni ocenjujejo in nagrajujejo podrejene objektivno v skladu s predpisi in pravili. Vojaška oseba ne daje prednosti drugi vojaški osebi pri napredovanju ali doseganju predpisanih ugodnosti brez utemeljenih razlogov in dejstev.

27.

Vojaške osebe ne izrabljajo službenih informacij za neslužbene namene niti ne prenašajo podatkov o oboroženih silah druge države tretjim državam.

Vojaške osebe ne opravljajo del izven Slovenske vojske, ki bi bila v nasprotju z njihovim statusom in položajem v Slovenski vojski ali ki bi kakorkoli lahko ogrozila njihovo lojalnost do Slovenske vojske in obrambe države.

28.

Vojaške osebe dosledno spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine, načela mednarodnega vojnega in humanitarnega prava. Vsako ravnanje v nasprotju s temi načeli je nečastno in v nasprotju z interesi Slovenske vojske in obrambo države.

29.

Vojaške osebe ravnajo ekološko osveščeno in tako vplivajo tudi na podrejene.

30.

Vojaške osebe se v službenem času in med opravljanjem vojaških dolžnosti ne udeležujejo nikakršnih aktivnosti političnih strank.

Vojaške osebe ne razpravljajo o aktivnostih političnih strank med službenim časom in ne pred podrejenimi. Vojaške osebe ne smejo javno izražati svojih političnih pogledov in ocen niti jih vsiljevati drugim.

Vojaške osebe se v prostem času lahko udeležijo aktivnosti političnih strank kot drugi državljani, brez uniforme. Pri tem z ničemer ne smejo pokazati na svoj status in položaj, ki ga imajo kot vojaške osebe, niti ne smejo ocenjevati nikakršnih službenih zadev.

31.

Peticije in vloge, ki jih naslovijo vojaške osebe kot državljani na organe oblasti, ne smejo vsebovati nobenega namiga na status in položaj podpisnika kot vojaške osebe in se ne smejo nanašati na službene zadeve. Vloge v zvezi s službenimi zadevami pošiljajo vojaške osebe samo po službeni poti.

32.

Nadrejene vojaške osebe, ki opazijo nespoštovanje temeljnih načel ravnanja in obnašanja vojaških oseb Slovenske vojske, kršitelje na to opozorijo oziroma, če gre za kršitev vojaške discipline ali za odškodninsko ali kazensko odgovornost, ustrezno ukrepajo.

2. Nošenje uniforme in izgled

33.

Vojaško službo opravljajo vojaške osebe v predpisani uniformi. Vrsto in nošenje uniforme določajo predpisi. Določena opravila opravljajo vojaške osebe v delovnih ali drugih zaščitnih oblačilih, obutvi in drugi opremi.

Uniforma označuje in povezuje pripadnike Slovenske vojske. Kdor jo nosi, predstavlja Slovensko vojsko. Zato je vsakdo dolžan skrbeti za čist in negovan izgled ter ustrezno obnašanje.

Poveljniki enot so dolžni v skladu z ukazi zagotoviti enotnost oblačenja in nadzorovati ustreznost nošenja uniform v enoti.

Poveljnik vojašnice odredi vrsto oblačil glede na letni čas, temperaturo in vremenske razmere ter predvidene aktivnosti v skladu s predpisi, ukazi nadrejenih poveljstev ali Generalštaba Slovenske vojske.

34.

Vojaške osebe morajo biti urejeno oblečene, obrite in ostrižene. Vojaške osebe imajo lahko brke in brado, ki mora biti urejena tako, da jih ne moti pri uporabi zaščitne maske in druge osebne zaščitne opreme oziroma pri opravljanju dolžnosti. Brada mora biti kratko pristrižena. Brki ne smejo segati preko gornje ustnice. Lasje morajo biti kratko pristriženi.

Ženske morajo imeti lase urejene tako, da jih ne motijo pri uporabi zaščitne maske in druge osebne zaščitne opreme ali pri opravljanju dolžnosti.

35.

Pripadniki rezervne sestave se morajo na vojaško usposabljanje ali v vojaško službo zglasiti urejeno oblečeni v uniformi. Lase, brke in brado si morajo urediti tako, da jih ne motijo pri uporabi zaščitne maske in druge osebne zaščitne opreme. Poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote zagotovi, da se pripadniki rezervne sestave uredijo v skladu s predpisi in temi pravili.

36.

Vojaške osebe lahko nosijo med vojaško službo običajen nakit, razen tedaj, ko je zaradi varnosti pri opravljanju določenih aktivnostih ali nalog to prepovedano. Nadrejeni lahko prepove nošenje nakita, če je očitno, da to neposredno ogroža vojaško osebo.

3. Organizacija poveljevanja

37.

Slovenska vojska je organizirana hierarhično tako, da je zagotovljeno učinkovito, smotrno in prožno vodenje ter poveljevanje. Odnos nadrejeni podrejeni je bistveni element vodenja in poveljevanja.

Z organizacijo poveljevanja po načelu enostarešinstva se določajo nadrejeni in podrejeni. Vsaka vojaška oseba mora v vsakem času vedeti, komu je podrejena in kako so razmejene pristojnosti. Nedvoumni odnosi pri poveljevanju so neizogibno potrebni za izvrševanje vsakega ukaza.

Smotrna ureditev poveljevanja po načelu subordinacije zagotavlja vsakemu poveljniku kar največjo svobodo uresničevanja nalog, ki so v njegovi pristojnosti. S tem je omogočen razvoj njegove odgovornosti, iniciative in samostojnosti. Nadrejeni je dolžan v potrebnem obsegu podrejenemu zagotoviti informacije za izvedbo nalog.

38.

Pristojnost poveljevanja imajo nadrejeni (poveljujoči), njihovi namestniki in tisti, ki jih nadrejeni pooblasti. Če izpadeta nadrejeni in njegov namestnik in ni pooblaščenega, prevzame poveljevanje najvišji in ravna v duhu nadrejenega, dokler niso z ukazom pristojnega poveljnika razmerja na novo urejena. Pri tem se upošteva naslednji prednostni red:

-

pešaki imajo prednost pred pripadniki rodov, razen v enotah rodov ali služb, v katerih imajo prednost častniki in podčastniki pred častniki in podčastniki drugih rodov ali služb;

-

operativni častniki oziroma podčastniki imajo prednost pred obveščevalnimi, obveščevalni pa pred častniki oziroma podčastniki na poveljniški dolžnosti nižje stopnje;

-

poveljnik prve čete ima prednost pred poveljniki drugih čet, poveljnik prvega voda pred poveljniki drugih vodov in poveljnik prvega oddelka pred poveljniki drugih oddelkov.

39.

Nadrejeni skrbijo za to, da se akti vodenja in poveljevanja izvršujejo dosledno in popolno ne glede na to, kdo jih je izdal. Sami preverjajo njihovo izvajanje in, če ugotovijo pomanjkljivosti, ustrezno ukrepajo.

Nepooblaščeno poveljevanje se kaznuje.

40.

Akti vodenja, ki jih izdaja Vlada Republike Slovenije ali minister za obrambo, so smernice, obvezne usmeritve, odredbe, pravila in navodila.

S smernicami se določa splošno izvrševanje aktivnosti na določenem področju za daljše časovno obdobje ali določajo splošne usmeritve za ravnanje in delo v daljšem časovnem obdobju.

Z obveznimi usmeritvami se določajo najpomembnejše obvezne usmeritve za določene aktivnosti ali ravnanje glede posameznih vprašanj ali nalog.

Z odredbo se ureja samo konkretno določeno vprašanje, aktivnost ali ravnanje.

S pravilom se določajo temeljne rešitve za ravnanje in ukrepanje, ki so nujne za organizirano, načrtno in usklajeno ravnanje ali ukrepanje pri opravljanju vojaške službe oziroma vojaških dolžnosti.

Z navodilom se določajo zlasti organizacijske, tehnološke ali tehnične rešitve, postopki in načini izvrševanja posameznih nalog ali aktivnosti po pravilih stroke.

41.

Akti poveljevanja, ki jih izdajajo načelnik Generalštaba Slovenske vojske in drugi poveljniki, so direktive, odločitve, načrti, ukazi in povelja.

Z direktivo se določajo širše naloge, organizacijske in druge rešitve ter postopki in načini za njihovo uresničevanje v daljšem časovnem obdobju. Direktive praviloma izdajajo načelnik Generalštaba Slovenske vojske in poveljniki operativnih poveljstev.

Z odločitvijo se konkretno opredeljuje ravnanje ali ukrepanje v določenih razmerah, času in prostoru.

Z načrtom se določajo organizacijske, kadrovske, tehnične in druge možnosti, cilji ali naloge, rešitve in aktivnosti za določeno poveljstvo ali enoto oziroma delo in uporabo enot v določenem času in prostoru.

Z ukazom se ureja posamično vprašanje, povezano z delom ali uporabo enot v krajšem časovnem obdobju.

S poveljem se določa konkretno ravnanje vojaške osebe, poveljstva ali enote. Povelja se praviloma sprejemajo v položaju mirno, razen če se prenašajo posredno s sredstvi zvez, s taktičnimi znaki ali signali ali v razmerah, ko to onemogoča stanje na terenu ali bojišču.

42.

Akti vodenja se izdajajo samo pisno. Akti poveljevanja (v nadaljnjem besedilu: ukaz ali povelje) od Generalštaba Slovenske vojske do poveljnika bataljona ali njemu enake enote se praviloma izdajajo pisno. Če pisnega ukaza ni mogoče izdati, se izda ustno in zabeleži s podpisom izdajatelja v dnevnik dežurnega enote in v dnevnik tiste enote, ki je ukaz prejela. Poveljnik skupine, oddelka, voda in varovanja praviloma poveljuje ustno. Način, oblika in vsebina pisnih ukazov se določa z navodili za uporabo Slovenske vojske.

Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za spremembe in dopolnitve aktov vodenja in poveljevanja.

43.

Vsak nadrejeni ima ukazovalno pristojnost do svojih podrejenih. Nadrejeni spoštujejo pristojnosti za poveljevanje svojih podrejenih in jih ne zmanjšujejo brez vzrokov.

Višji po činu ali položaju, ki istočasno niso nadrejeni, nimajo pristojnosti poveljevanja, razen če morajo posredovati zaradi ohranitve vojaške discipline in reda, preprečitve izvršitve kaznivega dejanja, zagotavljanja varnosti moštva oziroma če tako zahteva trenutna taktična situacija na bojišču.

V vseh drugih primerih lahko vojaška oseba na višjem položaju poveljnika na nižjem položaju samo opozori na neustreznost poveljevanja oziroma mu svetuje.

44.

Ne glede na čin so nadrejeni:

-

poveljniki poveljstev in enot vsem vojaškim osebam, ki so v vojaški službi v njihovem poveljstvu ali enoti;

-

poveljnik vojašnice ali tabora vsem vojaškim osebam v poveljstvih in enotah v vojašnici ali taboru za splošni red v vojašnici ali taboru.

Nadrejeni so tudi poveljnik vadbišča, poveljnik strelišča, poveljnik transportne skupine, vodje raznih oblik izobraževanja ter usposabljanja, vodja zrakoplova, vodja ali poveljnik vozila ali vodnega plovila in drugi poveljniki na ustreznih dolžnostih v okviru svojih pristojnosti.

45.

Ko več poveljstev, enot ali pripadnikov izvršuje skupne ali določene naloge, je potrebno pred izvršitvijo naloge določiti vojaško osebo, ki bo te naloge vodila. Če v vojni zaradi posebnih razmer to ni mogoče, prevzame vlogo nadrejenega vojaška oseba z najvišjim položajem.

46.

Dolžnost vojaških oseb je poslušnost do nadrejenih. Poslušnost je obvezna. Ukaz se izvrši brez ugovarjanja, razen v primerih, ki jih določajo zakon in ta pravila Nadrejeni je dolžan preveriti razumevanje ukaza. Podrejeni je dolžan potrditi razumevanje dobljenega ukaza..

Nadrejeni izda ukaz potem, ko je temeljito pretehtal njegov namen, možnosti za njegovo uresničitev in posledice. K presoji namena, vsebine in posledic ukaza lahko vključi tudi podrejene, vendar sprejema odločitev sam in z lastno odgovornostjo.

Če razmere nadrejenemu dovoljujejo ali je to potrebno za razumevanje ukaza, nadrejeni podrejenim obrazloži razloge za svojo odločitev.

Ukaze nadrejeni izdaja določno (kdo, kaj, kje, kdaj, s čim, kako), kratko, natančno in razmeram primerno. Svojim podrejenim nadrejeni dopušča kar največjo mero samostojnosti in samoiniciativnosti.

47.

Nadrejeni mora pisno izdati ukaz, s katerim se povzročajo večje materialne posledice ali se z njim urejajo druga pomembna vprašanja dela in opravljanja vojaške službe, zaščita življenja in zdravja moštva, uporaba enot in podobno.

48.

Službena pot je redni način komuniciranja v skladu z načelom subordinacije. Vsa poveljstva, enote in vojaške osebe se v službenih zadevah držijo službene poti. Ta poteka v skladu z ureditvijo poveljevanja in v njej ni mogoče preskočiti nobene vmesne stopnje. Tako je vsak nadrejeni seznanjen z dogajanjem v podrejenih poveljstvih in enotah.

Službena pot v zvezi z ugovori, zahtevami in pritožbami se zaključi z odločitvijo nadrejenega poveljstva, če s temi pravili ni drugače določeno.

Službena pot poteka od poveljnika do poveljnika v zvezi z zadevami, ki so v njihovi pristojnosti, v drugih primerih pa od podrejenega do nadrejenega poveljstva. Službena pot med člani poveljstev lahko poteka izjemoma neposredno tudi s preskakovanjem vmesnih stopenj, če je tako določeno s predpisi, akti vodenja ali poveljevanja oziroma z organizacijskimi predpisi.

49.

Če je zaradi objektivne časovne stiske in drugih objektivnih vzrokov vojaška oseba prisiljena odstopiti od službene poti, mora o tem seznaniti nadrejenega takoj, ko je to mogoče. Odstop od službene poti je dovoljen le v primerih, če gre za službene zadeve in če bi drugačno ravnanje ogrozilo varnost moštva, oborožitev in vojaško opremo, povzročilo veliko materialno ali ekološko škodo oziroma ogrozilo interese Slovenske vojske in obrambe države.

50.

Predaja in prevzem vojaške dolžnosti med podčastniki in častniki se opravi v skladu z opomnikom za izvedbo predaje in prevzema dolžnosti, ki ga določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske. Predaja in prevzem morata biti izvedena do roka, določenega v aktu o imenovanju novega nosilca dolžnosti. Če predaje in prevzema ni možno izvršiti, se o tem takoj obvesti nadrejeno poveljstvo. Vojaška oseba v tem primeru prevzame dolžnost z dnem, ko je dejansko prevzela opravljanje dolžnosti, o čemer obvesti nadrejeno poveljstvo. Ob prevzemu dolžnosti je poveljnik poveljstva ali enote dolžan enoti oziroma članom poveljstva predstaviti novega poveljnika ali člana poveljstva.

51.

Če se predaja poveljniška dolžnost, predstavitev novega poveljnika opravi nadrejeni ali vojaška oseba, ki jo on pooblasti. Predaja in prevzem dolžnosti poveljnika bataljona, njemu enake ali višje enote se izvrši na slovesen način v skladu s temi pravili.

4. Izvrševanje ukazov

52.

Izvrševanje ukazov je bistveni pogoj za uspešno delovanje Slovenske vojske. Tudi če vojaška oseba ne dobi ustreznega ukaza ali ga zaradi objektivnih vzrokov ne more dobiti, mora ukrepati v skladu s položajem in splošnimi načeli, ki temeljijo na širši zamisli ali odločitvi nadrejenega ter interesih Slovenske vojske in obrambe države. Takoj ko razmere dopuščajo, podrejeni obvesti nadrejenega o svojem ukrepanju.

Podrejeni izvrši ukaz tudi, če ne more razumeti njegovega pomena in namena. Nadrejeni lahko razloži, zakaj je dal ukaz. Razlaga je pomoč za izvedbo ukaza. Razlaga se praviloma daje le za tiste elemente ukaza, od katerih je odvisna uresničitev pomena in namena ukaza.

53.

Vojaške osebe morajo ukaze nadrejenih izvrševati brez ugovarjanja, popolno, dosledno, pravilno in pravočasno.

V primeru, če podrejeni ugotovi, da je prejeti ukaz v nasprotju s prejšnjim ukazom, na to opozori nadrejenega. Podrejeni ukaz izvrši, če nadrejeni na tem vztraja.

V primeru, če podrejeni meni, da ukaz očitno ni dan v zvezi s službenimi nalogami ali da je dan z očitnim namenom, da bi poniževal osebnost podrejenega, spodbujal narodnostno ali versko nestrpnost, podrejeni nadrejenega opozori na posledice takšnega ukaza. Lahko ga seznani tudi z namero, da bo zoper ukaz ugovarjal po službeni poti, če bo nadrejeni vztrajal pri izvršitvi ukaza. Po izvršitvi ukaza je podrejeni dolžan svoj ugovor prijaviti dežurnemu podčastniku ali častniku nadrejenega poveljstva takoj, ko je to mogoče.

Vojaška oseba v skladu z zakonom ne sme izvršiti ukaza, ki je v nasprotju z mednarodnim vojnim pravom oziroma če je očitno, da bi storila kaznivo dejanje. Izvršitev takega ukaza mora vojaška oseba zavrniti in o tem obvestiti nadrejenega vojaški osebi, ki je tak ukaz izdala, takoj ko je to mogoče. Vojaška oseba, ki je tak ukaz izdala, obvestila nadrejenemu ne sme preprečiti. Višji nadrejeni mora o tem obvestiti nadrejeno poveljstvo, to pa Generalštab Slovenske vojske.

54.

V miru podrejeni ni dolžan izvršiti ukaza, ki pomeni neposredno nevarnost za njegovo zdravje in življenje, ne gre pa za vojaško usposabljanje, pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ali za sodelovanje v mednarodnih obveznostih oziroma za opravljanje bojnih nalog v miru. O zavrnitvi izvršitve ukaza mora nadrejeni, ki je ukaz izdal, takoj obvestiti višjega nadrejenega. Ta mora takoj, ko razmere to omogočajo, poklicati na uradni razgovor vojaško osebo, ki je izvršitev ukaza zavrnila. Višji nadrejeni po razgovoru dokončno odloči o spornem ukazu.

Vojaška oseba v skladu s prejšnjim odstavkom lahko ugovarja izvršitvi ukaza v miru samo, če se ukaz nanaša na:

-

delo s strupenimi snovmi brez zaščitnih sredstev;

-

delo, za katero ni niti teoretično usposobljena;

-

če pri izvrševanju ukaza ni mogoče zagotoviti niti najnujnejših varnostnih ukrepov.

55.

Nadrejeni ne sme izdajati ukazov, ki pomenijo nagajanje podrejenim. Podrejeni morajo ukaz izvršiti, vendar lahko ugovarjajo po službeni poti zoper takšen ukaz. Pritožbe obravnavajo poveljniki vodov, njim enakih ali višjih enot.

56.

Nadrejeni praviloma izda ukaz neposredno podrejenemu. Kadar ni navzoča neposredno nadrejena vojaška oseba in je potrebno nalogo hitro izvršiti in je ni mogoče odložiti (na primer v boju ali kadar je treba obnoviti organizacijo poveljevanja, vzpostaviti predpisano vojaško disciplino in red), so vojaške osebe dolžne izvršiti ukaz najvišjega podčastnika ali častnika oziroma vojaka, ki je prisoten.

57.

Nadrejena vojaška oseba lahko izjemoma izda ukaz tudi mimo neposredno podrejenega nižjemu podrejenemu, vendar le tedaj, če je enota, ki ji poveljuje nižji podrejeni, prepodrejena ali pod neposrednim poveljstvom višje nadrejenega (skupini izvidnikov lahko izda ukaz za nalogo neposredno poveljnik brigade). Tisti, ki je dobil ukaz neposredno od višjega poveljnika, ga mora izvršiti, vendar mora o tem obvestiti svojega neposredno nadrejenega takoj, ko je to mogoče.

58.

O izvršitvi vsakega ukaza je potrebno obvestiti tistega, ki je ukaz izdal, takoj, ko je to mogoče.

59.

Vojaška oseba, ki dobi ustni ukaz in ga razume, to pove z besedo “razumem”, doda naziv “gospod” in čin nadrejenega ter začne ukaz izvrševati. Če ukaza ne razume, lahko prosi za pojasnilo.

60.

Ukaz sme spremeniti ali razveljaviti vojaška oseba, ki ga je izdala, ali višji nadrejeni. Če višji nadrejeni spremeni ali razveljavi ukaz podrejenega, ga mora o tem obvestiti. Višji nadrejeni izjemoma spremeni ali razveljavi ukaz podrejenega, če so za to objektivni vzroki ali če gre za druge primere, določene s temi pravili.

Kadar podrejeni neposredno prejme ukaz višje nadrejenega, ki onemogoča izvršitev ukaza, ki ga je pred tem prejel od neposredno nadrejenega, obvesti o tem višje nadrejenega in izvrši njegov ukaz. Podrejeni v tem primeru sporoči neposredno nadrejenemu, zakaj njegovega ukaza ne more izvršiti.

61.

Če se med izvrševanjem ukaza pojavijo nepričakovane okoliščine, ki narekujejo spremembo ukaza, je podrejeni dolžan o tem takoj obvestiti nadrejenega. Če ga ne more obvestiti, ukrepa v skladu z nastalimi razmerami, upoštevaje širšo zamisel oziroma predhodne odločitve nadrejenega ter interese Slovenske vojske in obrambe države.

62.

Če podrejeni presodi, da prejetega ukaza zaradi objektivnih razlogov ne bo mogel pravočasno izvršiti, mora zaprositi nadrejenega za podaljšanje roka.

5. Pozdravljanje

63.

Vojaške navade in njihova konkretna uporaba so izraz značilnosti vsake vojaške organizacije in vojaške discipline. Če pravila obnašanja niso določena posebej, veljajo pravila lepega vedenja.

64.

Pozdravljanje je izraz medsebojnega poznavanja in spoštovanja.

65.

Vojaški pozdrav je pozdrav, ki ga uporabljajo vojaške osebe v uniformi. Pozdrav je predpisan s postrojitvenimi pravili Slovenske vojske.

66.

V vojašnici pozdravlja vsak vse, ki imajo višji čin oziroma položaj. V primeru, da vojaška oseba z nižjim činom ne pozna položaja tiste z višjim činom, jo pozdravi glede na njen čin.

V primeru, da se srečata vojaški osebi z istim činom in položajem, mora prva pozdraviti mlajša vojaška oseba.

Vojaki se med seboj niso dolžni pozdravljati z vojaškim pozdravom.

Pripadniki Slovenske vojske pozdravljajo s kapo ali brez nje. Na vadbišču, dvorišču vojašnice ali območju tabora in v prostorih, ki ne pripadajo četi (moštvu), se pozdravlja z vojaškim pozdravom.

V prostorih čete ali njej enake enote se ne pozdravlja z vojaškim pozdravom, razen pri poročanju in obračanju na nadrejenega podčastnika ali častnika.

67.

Vojaška oseba v uniformi lahko z vojaškim pozdravom pozdravi tudi civilno osebo.

68.

V javnih prostorih, kot so kinodvorane, gledališča, gostinski lokali, športne dvorane, prevozna sredstva in podobno, vojaške osebe v uniformi pozdravljajo druge vojaške osebe z običajnim civilnim pozdravom.

69.

V zaprtih službenih prostorih se vojaške osebe (podčastniški ali častniški kolektiv voda ali njemu enake enote oziroma člani poveljstva) medsebojno pozdravijo samo ob prvem prihodu na delovno mesto ali v prostor ter ob odhodu. Prvi pozdravi tisti, ki vstopi v prostor. Vsi, ki so v prostoru, so mu dolžni odzdraviti z običajnim civilnim pozdravom.

V spalnici, na hodniku in v učilnici se pozdravi v položaju mirno.

70.

Ob prihodu poveljnika čete, njemu enake ali višje enote oziroma nadrejenega poveljstva v katerikoli zaprt prostor v vojašnici (pisarna, učilnica, spalnica) ali pred zbrane podčastnike in častnike vse vojaške osebe pozdravijo tako, da brez povelja vstanejo in se postavijo v položaj mirno. Vojaške osebe sedejo šele potem, ko sede poveljnik. Enako vojaške osebe pozdravijo ob odhodu poveljnika. Sedejo, ko poveljnik zapusti prostor.

71.

Podrejene vojaške osebe z vojaškim pozdravom pozdravijo nadrejene, ko se neposredno obračajo nanje (tudi v zaprtem prostoru) v zvezi z dolžnostmi in uradnimi razgovori. Pozdravljeni je dolžan odzdraviti na enak način. Enako pozdravijo, ko je konec neposrednega uradnega ali drugega razgovora. Nadrejeni odzdravi, vendar mu ni potrebno vstati, če sedi.

72.

Vojaška oseba, ki zaradi objektivnih razlogov ne more pozdraviti z desno roko, lahko pozdravi ali odzdravi z običajnim civilnim pozdravom.

73.

Pripadniki Slovenske vojske so dolžni pozdraviti pripadnike tujih oboroženih in mirovnih sil v skladu s temi pravili.

Vojaške osebe ne pozdravljajo podčastnikov in častnikov vojske, ki jih je v vojni zajela, razen poveljnikov taborišč za vojne ujetnike.

74.

Osebe na prijavnici (recepciji) pozdravljajo podčastnike in častnike, ki gredo mimo. Kadar oseba na prijavnici opravlja vpis v evidenčne knjige, ne pozdravlja mimoidočih. Vojaške in druge osebe so dolžne evidentirati svoj prihod, izhod in odhod na prijavnici na način, kot je urejen v konkretnem vojaškem objektu.

75.

Vojaške osebe ne pozdravljajo zastave, himne in drugih vojaških oseb:

-

v postroju;

-

v boju, na vajah in streljanjih ter ob drugih priložnostih, če bi si s tem ogrožali svojo ali drugo varnost ali če tako narekujejo razmere;

-

kadar vozijo motorna, bojna in druga vozila ter vodna plovila ali kadar se vozijo v bojnih in drugih vojaških vozilih, razen poveljnika vozila ali plovila;

-

kadar vodijo kopitarje ali pse;

-

če so v jedilnici, okrepčevalnici, bolnišnici ali v ambulanti, pri frizerju, pri britju ali v sanitarijah;

-

kadar so v bolniški obleki;

-

ko opravljajo dela, zaradi katerih ne morejo pozdraviti;

-

pri izvajanju športnih aktivnosti;

-

na prehodu za pešce;

-

pri nošnji predmetov v obeh rokah;

-

ne pozdravlja straža ali stražar, ki opravlja stražarsko službo, razen če ni to posebej določeno.

Če so vojaške osebe v postroju, pozdravi samo tisti, ki vodi postroj.

76.

Vojaške osebe v uniformi v položaju mirno pozdravijo himno Republike Slovenije, himno Slovenske vojske in himne tujih držav, Organizacije združenih narodov ter drugih mednarodnih organizacij, slovesno dviganje in spuščanje zastave Republike Slovenije ali zastave Slovenske vojske, zastav tujih držav, Organizacije združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij.

Vojaške osebe v postroju pozdravijo na ukaz v položaju mirno in s pogledom v zastavo. Poveljujoči postrojev enot pozdravijo v položaju mirno in z vojaškim pozdravom.

Vojaške osebe izven postroja pozdravijo himno ali zastavo tako, da jo pozdravijo z vojaškim pozdravom, obrnjene proti zastavi oziroma proti orkestru. Pozdravijo pri prvi noti in prenehajo pozdravljati pri zadnji.

Vojaške osebe, ki se med igranjem državne himne ali himne Slovenske vojske nahajajo v stavbah, pozdravijo v položaju mirno in se obrnejo v smer igranja himne.

77.

V civilni in športni obleki se vojaške osebe pozdravljajo po civilnih običajih.

Vojaška oseba pri vstopu oziroma izstopu iz vojaške ladje pozdravi vojaško pomorsko zastavo tako, da se na gornji palubi obrne k zastavi, jo pozdravi in nadaljuje gibanje.

6. Naslavljanje in predstavljanje

78.

Vojaške osebe se med seboj praviloma vikajo, razen v primerih, ki jih določajo ta pravila.

V službi pri uradnih stikih tikanje ni dovoljeno, lahko pa se med seboj tikajo vojaki. Tudi podčastniki oziroma častniki, ki delajo skupaj in imajo enak položaj, se lahko med seboj v službi tikajo.

Medsebojno tikanje ni dovoljeno pred podrejenimi, med opravljanjem službenih nalog in pred gosti v vojaških objektih, na vadbiščih ali na vajah.

79.

Vojaško osebo se naslavlja z nazivom ‘gospod’, činom in priimkom (npr. ‘gospod stotnik Perko’). V primeru, če sta obe vojaški osebi iz iste vojašnice ali enote, se lahko izpusti naziv ‘gospod’. Če vojaška oseba ne ve, kako se piše druga vojaška oseba, jo naslovi s činom oziroma položajem.

Pripadniki Slovenske vojske se naslavljajo:

-

podčastnice in častnice z ‘gospa’ ali ‘gospodična’;

-

slušatelji ali kandidati s ‘slušatelj’ ali ‘kandidat’;

-

generali vseh stopenj z ‘general’;

-

admirali vseh stopenj z ‘admiral’.

Častniki podčastnikov oziroma častnice podčastnic ne naslavljajo z gospod, gospa ali gospodična.

Vojaka se naslavlja z besedo ‘vojak’. Neposredno nadrejeni doda še vojakov priimek (npr. ‘vojak Kovač’). Slušatelje vojaških šol, ki še nimajo čina, se naslavlja z besedo ‘kandidat’ in doda priimek slušatelja.

80.

Nadrejeni ali višji nadrejeni smejo podrejenega poklicati ali ga nasloviti po položaju ali dolžnosti (npr. ‘Dežurni prvega voda, naprej!’ ali ‘Poveljnik druge čete, takoj se javite dežurnemu častniku!’). Podrejeni nadrejenega naslovijo z nazivom gospod in njegovim položajem pri poročanju ali med službenim razgovorom.

81.

Vojaške osebe, ki se med seboj ne poznajo, so se dolžne pri srečanju predstaviti. Nižji po činu ali položaju se predstavi prvi. Pri tem navede svoj čin, ime in priimek ter položaj, kadar je treba pa tudi enoto, dolžnost in druge podatke (npr. “Vojak Janez Kovač iz prvega oddelka!”). Višji oziroma starejši lahko tudi ponudi roko.

Pri predstavljanju višji pove svoj čin, ime in priimek ter položaj.

82.

Vojaške osebe, ki pridejo v poveljstvo ali enoto zaradi usposabljanja, informiranja, predavanj, inšpekcije in podobno, se morajo javiti poveljujočemu oziroma pristojni vojaški osebi in se predstaviti pri prvem srečanju. Moštvu jih predstavi poveljujoči v poveljstvu ali enoti.

83.

Vojaška oseba, ki pride v novo poveljstvo ali enoto, se mora najprej javiti in predstaviti poveljniku enote, v katero se javlja. Javi se v uniformi. Potem se lahko vseli v odrejeni prostor.

Vojaki se praviloma javljajo poveljniku čete ali njej enake enote.

7. Razporejanje spremstva ter sprejemanje uradnih obiskov

84.

V primeru, če vojaško osebo spremljajo vojaške osebe nižjih činov in položajev, se razporedijo:

-

če je v spremstvu samo ena vojaška oseba, se postavi na levo stran vojaške osebe z višjim činom ali položajem,

-

če sta v spremstvu dve vojaški osebi, se oseba z višjim činom postavi na levo, oseba z nižjim činom pa na desno stran,

-

če je v spremstvu več vojaških oseb, se upošteva razporeditev iz prejšnje alinee, s tem da vsak par, nižji po činu, stopa korak zadaj in v levo oziroma desno od predhodnega para.

85.

Vojaške osebe, ki sedijo pri razgovoru ali delovnem kosilu, gostitelj razporedi tako, da je delegacija gostov na eni strani mize, delegacija gostitelja pa na drugi strani mize.

Svoje sodelavce gostujoči razporedi tako, da je prvi po položaju na njegovi desni, drugi po položaju na levi, tretji po položaju na desni strani in tako naprej. Na enak način razporedi goste.

Uvodni nagovor ima vedno gostitelj. Med razgovorom so lahko na mizi zastavica Slovenske vojske oziroma zastavice z znaki pripadnosti poveljstvu ali enoti ter oznake s priimki in čini sodelujočih.

86.

Poveljnika enote istega položaja vedno pričaka poveljnik enote, v katero je prišel na obisk, na vhodu v poveljstvo enote. V primeru, da je gost prišel na obisk k podrejeni vojaški osebi, mora prositi poveljnika za dovoljenje za obisk.

Kadar pridejo v enoto podčastniki ali častniki nadrejenih poveljstev na najavljeni službeni obisk, jih pri vhodu v poveljstvo pričaka podčastnik ali častnik, h kateremu so namenjeni. Po opravljenem obisku jih sprejme poveljnik enote na kratek razgovor. Podčastniki ali častniki poveljnika seznanijo s povzetki ugotovitev in zaključkov, ki jih bodo prenesli nadrejenemu.

Vojaške osebe obiskovalci morajo svoj prihod vedno najaviti poveljniku, če pa to ni možno, se najavijo dežurnemu. Sprejme jih tisti, h kateremu so namenjeni.

87.

Za obiske ministra za obrambo in državnih sekretarjev v Ministrstvu za obrambo se smiselno uporabljajo ta pravila, kot da gre za obiske vojaških oseb.

Delavci Ministrstva za obrambo lahko obiščejo poveljstvo ali enoto po službeni potrebi, s tem da se praviloma predhodno najavijo vojaški osebi, ki jo želijo obiskati. Ob vhodu v poveljstvo ali enoto se izkažejo s službeno izkaznico ter javijo poveljujočemu ali dežurnemu in ga seznanijo z namenom obiska.

88.

Obiske poslancev Državnega zbora, članov Vlade Republike Slovenije, Ustavnega sodišča, Državnega sveta in varuha človekovih pravic v poveljstvih in enotah organizira kabinet ministra za obrambo v sodelovanju z Generalštabom Slovenske vojske. Ob prihodu v poveljstvo ali enoto jih pričaka ob vhodu poveljnik z najvišjim položajem.

Če so osebe iz prejšnjega odstavka vabljene na vojaške slovesnosti, jih poveljnik z najvišjim položajem oziroma poveljnik, ki vodi vojaško slovesnost, pričaka na prireditvenem prostoru.

89.

Poveljniki vojašnic, poveljstev in enot, h katerim prihajajo na obisk župani ali predsedniki občinskih oziroma mestnih svetov, jih praviloma pričakajo na vhodu v poveljstvu ali za to pooblastijo podrejenega.

Če so župani in predsedniki občinskih oziroma mestnih svetov vabljeni na vojaške slovesnosti, jih poveljnik, ki vodi vojaško slovesnost, pričaka na prireditvenem prostoru.

O obiskih županov in predsednikov občinskih oziroma mestnih svetov poveljniki predhodno obvestijo nadrejenega.

90.

Obiske tujih ministrov za obrambo, obrambnih ali vojaških delegacij oziroma enot drugih vojsk ter mednarodnih organizacij organizira kabinet ministra za obrambo v sodelovanju z Generalštabom Slovenske vojske.

91.

Obiske vojaških delegacij in enot drugih držav ter mednarodnih organizacij, ki so načrtovani z letnimi ali drugimi načrti, organizira Generalštab Slovenske vojske in o njih predhodno obvešča kabinet ministra za obrambo.

Vojaško delegacijo ali enoto iz prejšnjega odstavka pričaka ob prestopu državne meje ena ali več vojaških oseb, ki jih pooblasti načelnik Generalštaba Slovenske vojske oziroma poveljnik brigade, njej enake ali višje enote. Praviloma se za sprejem tuje vojaške delegacije ali enote pooblasti vojaška oseba enakega položaja, kot ga ima vodja delegacije ali enote, ki prihaja na obisk.

Pooblaščena vojaška oseba iz prejšnjega odstavka ob prihodu vojaške delegacije ali enote obvesti Generalštab Slovenske vojske takoj, ko delegacija ali enota prestopi državno mejo, in jo spremlja do namembnega kraja.

92.

Poveljstvo ali enota se mora odzvati vabilu za sodelovanje na državnih slovesnostih in praznovanjih, ki jih organizira lokalna skupnost na njenem območju. Prireditve se mora udeležiti vojaška delegacija, ki jo praviloma sestavljajo trije podčastniki ali častniki iz poveljstva, med katerimi je tudi poveljnik poveljstva ali enote. Delegacija je v službeni ali slovesni uniformi.

Na slovesnostih in praznovanjih lokalne skupnosti sodeluje vojaška delegacija v službeni obleki po predhodnem soglasju poveljnika bataljona, njemu enake ali višje enote.

Določbi prejšnjih dveh odstavkov se smiselno uporabljata tudi za udeležbo na slovesnostih, praznovanjih in drugih prireditvah, ki jih organizirajo in nanje povabijo poveljstvo ali enoto športne ali druge interesne nepolitične organizacije, gospodarske družbe in zavodi.

93.

Razpored na tribuni na vojaških prireditvah, če so na njej samo vojaške osebe, se izvrši tako, da se desno od poveljnika enote, ki izvaja slovesnost, postavi vojaška oseba z najvišjim položajem, levo druga vojaška oseba z naslednjim najvišjim položajem, desno tretja vojaška oseba z najvišjim položajem in tako naprej.

Če so na tribuni vojaške in civilne osebe, se na levo stran poveljnika, ki izvaja svečanost, postavijo civilne osebe po njihovem položaju, na desno stran pa vojaške osebe po njihovem položaju.

8. Ugovori, prošnje in pritožbe

94.

Vojaška oseba med vojaško službo lahko vlaga ustno ali pisno ugovore, prošnje in pritožbe po službeni poti. Ugovori, prošnje in pritožbe se lahko nanašajo na službene zadeve, ravnanje druge vojaške osebe, nadrejenih ali drugih enot. Ugovor ali pritožba se lahko vloži v petih dneh od dneva, ko je nastal razlog, zaradi katerega se vlaga ugovor ali pritožba.

Vojaške osebe vlagajo ugovore, prošnje ali pritožbe neposredno nadrejenim, ki imajo pooblastilo za odločanje. Prvi pooblaščeni za odločanje je poveljnik voda ali njemu enake enote.

Vojaška oseba, ki želi ugovor, prošnjo ali pritožbo podati ustno, zaprosi nadrejenega za uradni razgovor. Njena prošnja se vpiše v knjigo za uradne razgovore. Knjigo uradnih razgovorov vodi nadrejeni.

Nadrejeni mora podrejenega sprejeti na uradni razgovor v treh dneh od dneva vpisa prošnje v knjigo za uradne razgovore.

95.

Nadrejeni mora vlogo proučiti in, če je pristojen, o njej odločiti najkasneje v sedmih dneh od dneva, ko je bila vložena. Če v zadevi ni pristojen, mora vlogo v treh dneh s svojim mnenjem dostaviti nadrejenemu oziroma pristojnemu organu, ki je dolžan o vlogi odločiti najkasneje v nadaljnjih sedmih dneh, razen če s predpisi ni določen daljši rok. Nadrejeni lahko zahteva, da predlagatelj poleg ustne vloge poda vlogo tudi pisno.

Nadrejeni vloge, za katero ni pristojen, ne sme zadržati.

96.

Če vojaška oseba z odločitvijo nadrejenega ni zadovoljna, ali če v sedmih dneh nadrejeni ne odloči, se lahko pritoži višje nadrejenemu po službeni poti. Pritožbo vloži pisno ali ustno. Če jo vloži ustno, zaprosi za uradni razgovor. Prošnja za uradni razgovor se vpiše v knjigo za uradne razgovore. Višje nadrejeni mora vojaško osebo sprejeti na uradni razgovor v sedmih dneh od dneva vpisa prošnje za uradni razgovor v knjigo za uradne razgovore.

Višje nadrejeni o pritožbi odloči najkasneje v sedmih dneh od dneva vložitve pritožbe oziroma uradnega razgovora. Višje nadrejeni lahko pred odločitvijo o pritožbi imenuje tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo osebe z enakim ali višjim činom, kot ga ima vojaška oseba, ki se je pritožila, in ki tej osebi niso podrejene. Komisija višje nadrejenemu predloži mnenje k pritožbi. Odločitev višje nadrejenega je dokončna.

Če višje nadrejeni v zadevi ni pristojen, pritožbo v treh dneh s svojim mnenjem dostavi nadrejenemu oziroma pristojnemu organu.

97.

Vojaška oseba stalne sestave Slovenske vojske, ki želi biti sprejeta na uradni razgovor ali želi ustno izjaviti pritožbo, zahtevo ali kakšno drugo vlogo ministru za obrambo, mora po službeni poti zahtevati razgovor in navesti vsebino in razloge, zaradi katerih prosi za razgovor pri ministru. Pred tem mora zaprositi za uradni razgovor pri načelniku Generalštaba Slovenske vojske. Za uradni razgovor pri ministru za obrambo lahko zaprosi samo tisti, ki mu je bila zavrnjena pritožba višje nadrejenemu zoper odločitev neposredno nadrejenega.

98.

Skupinski ugovori, prošnje ali pritožbe niso dovoljeni.

99.

Vojaška oseba lahko zaprosi nadrejenega, ki je poveljnik voda ali njemu enake ali višje enote, za osebni razgovor. Na osebnem razgovoru podrejeni lahko izrazi svoje prošnje ali poda kakšno drugo vlogo. Zoper odločitev nadrejenega ni možna pritožba višje nadrejenemu.

Če neposredno nadrejeni ni pristojen odločiti o prošnjah in drugih vlogah, ki jih podrejeni poda na osebnem razgovoru, jih s svojim mnenjem pošlje višje nadrejenemu v treh dneh od dneva prošnje ali vloge.

100.

Vloge, s katerimi vojaške osebe uveljavljajo statusne in druge pravice v zvezi z vojaško dolžnostjo (ugovor vesti vojaški dolžnosti, prekinitev vojaškega roka in druge), se rešujejo v upravnem postopku v skladu s predpisi. Vloge, s katerimi vojaške osebe uveljavljajo pravice v zvezi z delovnopravnim statusom, se rešujejo po delovnopravnih predpisih.

101.

Sodna in druga pisanja (vabila, odločbe, sodbe), ki se skladno s postopkovnimi predpisi vojaškim osebam vročajo preko pristojnih poveljstev, prevzame oseba, ki je v enoti oziroma poveljstvu pooblaščena za opravljanje zadev pisarniškega poslovanja.

Pooblaščena oseba je pisanje iz prejšnjega odstavka dolžna vojaški osebi – naslovniku dostaviti v čim krajšem času, najkasneje pa v 24 urah, oziroma, če je naslovnik na terenu, najkasneje v 48 urah. Naslovnik je ob sprejemu pisanja dolžan izpolniti vročilnico oziroma povratnico in jo vrniti pooblaščeni osebi, ki jo mora nemudoma poslati pošiljatelju.

Če je naslovnik v času prispetja pisanja v bolniškem staležu, se lahko vročitev opravi s kurirjem tudi doma, če pa to ni mogoče ali če je naslovnik službeno odsoten za dalj časa ali ni več vojaška oseba, se pošiljatelju pisanje vrne z ustreznim zaznamkom na vročilnici oziroma povratnici ali pa s posebnim spremnim dopisom. Če naslovnik odkloni sprejem pisanja, vročitelj to zabeleži na povratnici.

Pisanja iz te točke se vročajo naslovnikom neodprta, se pa evidentirajo v evidenci zadev in dokumentov z vpisom pošiljatelja, naslovnika in vsebine pisanja, ki je razvidna iz vročilnice oziroma povratnice.

102.

Smiselno na način iz prejšnje točke se vojaškim osebam vročajo tudi pisanja Ministrstva za obrambo, ki se nanašajo na delovnopravne zadeve, ter druga pisanja, ki se skladno s predpisi o pisarniškem poslovanju štejejo za osebna.

103.

Vojaki med služenjem vojaškega roka na četnem sestanku izberejo svojega zaupnika, ki na uradnih razgovorih poveljniku posreduje mnenja o aktualnih vprašanjih dela in življenja v četi ali njej enaki enoti.

Četni zaupnik lahko sodeluje na uradnih razgovorih vojakov z neposredno nadrejenim ali poveljnikom čete, če to želi vojak, ki je uradni razgovor zahteval.

Poveljnik voda ali čete četnega zaupnika lahko povpraša za mnenje k posameznim ugovorom, pritožbam ali prošnjam, če je zavarovana zasebnost vlagatelja ugovora, pritožbe ali prošnje.

Zaupnik lahko zahteva uradni razgovor pri poveljniku čete po potrebi, najmanj pa enkrat mesečno.

104.

Vojaška oseba lahko v skladu z zakonom da pobudo za začetek postopka pri varuhu človekovih pravic, če meni, da so ji med vojaško službo kršene ali omejene z ustavo in zakonom zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine.

Vojaška oseba iz prejšnjega odstavka mora v skladu s temi pravili predhodno uveljavljati ugovor ali pritožbo po službeni poti.

105.

Če želi varuh človekovih pravic obiskati poveljstvo ali enoto, program obiska uskladi kabinet ministra za obrambo z Generalštabom Slovenske vojske in ta s podrejenimi poveljstvi ali enotami.

V primeru, ko varuh človekovih pravic zahteva v zvezi z vojaško službo pojasnila, mnenja ali stališča, jih pripravi skupina vojaških oseb, ki jo imenuje načelnik Generalštaba Slovenske vojske ali poveljnik operativnega poveljstva. Skupina prouči vsa dejstva v zvezi z zaprosilom varuha človekovih pravic in pripravi predlog pojasnila, mnenja ali stališča, ki ga dokončno uskladi kabinet ministra za obrambo.

9. Službena ocena

106.

Vojaške osebe stalne sestave, slušatelji vojaških šol, podčastniki in častniki vojne sestave se ocenjujejo s pisno službeno oceno, ki mora biti obrazložena. Službena ocena obsega oceno usposobljenosti za opravljanje vojaških dolžnosti in oceno uspešnosti opravljanja vojaških dolžnosti. Ocena usposobljenosti se opravi po kriterijih, ki so predpisani za ocenjevanje usposobljenosti za opravljanje vojaško evidenčne dolžnosti, podčastniške ali častniške dolžnosti. Ocena uspešnosti opravljanja vojaških dolžnosti se opravi po kriterijih, ki so predpisani za podeljevanje činov in poviševanje.

Službeno ocenjevanje se opravi enkrat letno v času, ki ga določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske.

Službeno ocenjevanje za pripadnike vojne sestave se opravi praviloma med večdnevnim vojaško strokovnim usposabljanjem ali med večdnevnimi vojaškimi vajami.

107.

Službene ocene se upoštevajo zlasti pri dajanju predlogov za podelitev čina ali povišanje, razporejanje na druge zahtevnejše dolžnosti ter določanje kandidatov za vključevanje v programe vojaško strokovnega izobraževanja, usposabljanja ali izpopolnjevanja.

Službene ocene dajejo neposredno nadrejeni in višji nadrejeni za vse podrejene vojaške osebe. Poveljnik voda ali njemu enake enote je prvi pristojen za dajanje službenih ocen. Službeno oceno podpišejo neposredno nadrejeni in višji nadrejeni ter vojaška oseba, na katero se ocena nanaša.

Nadrejeni, pooblaščeni za službeno ocenjevanje, podrejene seznanijo s kriteriji in merili za ocenjevanje.

Podrejeni se zoper službeno oceno lahko pisno pritoži po službeni poti poveljniku bataljona, njemu enake ali višje enote v skladu s temi pravili.

108.

O pritožbi zoper službeno oceno odloča komisija, ki jo imenuje poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote. Sestavljajo jo član iz neposredno nadrejenega poveljstva, član iz višje nadrejenega poveljstva ter član iz enote, iz katere je vojaška oseba, ki se je pritožila. Člani komisije morajo imeti enak ali višji čin, kot ga ima vojaška oseba, ki se je pritožila, in ne smejo biti njej podrejeni. Komisija se mora sestati v treh dneh in v nadaljnjih sedmih dneh odločiti o pritožbi. O svoji odločitvi pisno obvesti vojaško osebo, ki se je pritožila, ter nadrejenega, ki je komisijo imenoval. Odločitev komisije je dokončna.

10. Izobraževanje, vojaško strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje

109.

Izobraževanje vojaških oseb se načrtuje in izvaja v skladu s predpisi in letnimi načrti. Prednost pri vključevanju v izobraževalne programe imajo tiste vojaške osebe, ki nimajo ustrezne, s formacijo ali sistemizacijo predpisane splošne ali vojaško strokovne izobrazbe, in tiste, ki dosegajo višjo službeno oceno.

110.

Vojaško strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje vojaških oseb, poveljstev in enot se izvaja:

-

v skladu z letnimi načrti Generalštaba Slovenske vojske na podlagi usmeritev Vlade Republike Slovenije in ministra za obrambo;

-

v skladu z letnimi programi šol, ki so v sestavi Ministrstva za obrambo;

-

v skladu z letnimi programi usposabljanja na podlagi sodelovanja z drugimi ministrstvi za obrambo oziroma vojskami ali drugimi mednarodnimi dogovori, sporazumi in programi.

Usposabljanje vojakov med služenjem vojaškega roka za vojaško evidenčne dolžnosti ter za podčastnike in častnike vojnih enot se izvaja v skladu s posebnimi programi in letnimi načrti Generalštaba Slovenske vojske.

111.

Posamezne oblike vojaško strokovnega usposabljanja za pripadnike stalne sestave se praviloma objavijo z razpisi za vso Slovensko vojsko ali Ministrstvo za obrambo.

Pri izbiri imajo prednost tisti kandidati, ki izpolnjujejo splošne, z razpisom zahtevane pogoje. Če je takih kandidatov več, imajo prednost:

-

tisti, ki morajo kot pogoj za zaposlitev v Slovenski vojski opraviti osnovno vojaško strokovno usposabljanje, podčastniško ali častniško šolo;

-

tisti, ki morajo pridobiti dopolnilno vojaško strokovno usposobljenost za dolžnost, ki jo opravljajo;

-

tisti, ki morajo pridobiti dodatno vojaško strokovno znanje za dolžnost, ki jo bodo prevzeli;

-

tisti, ki imajo višjo službeno oceno.

Vsak kandidat, ki se prijavi na razpisano vojaško strokovno usposabljanje, mora o tem predhodno obvestiti neposredno nadrejenega. Poveljnik čete, njej enake ali višje enote po obvestilu neposredno podrejenega lahko odloči, da se kandidat vojaško strokovnega usposabljanja v določenem času ne more udeležiti, če bi bilo zato bistveno moteno delo v poveljstvu ali enoti, iz katere je kandidat. Zoper tako odločitev lahko podrejeni ugovarja po službeni poti.

112.

V primeru, da z razpisom ni določen postopek izbire kandidatov za vključitev v programe usposabljanja, izbiro opravi tisti, ki organizira usposabljanje.

113.

Pri vojaško strokovnem usposabljanju, ki je potrebno zaradi obnavljanja znanj in vzdrževanja izurjenosti, imajo prednost tiste vojaške osebe, ki imajo višjo službeno oceno, razen če bi uporaba tega kriterija vplivala na bojno pripravljenost enote, iz katere so kandidati.

114.

Pri napotitvah vojaških oseb vojne sestave na vojaško strokovno usposabljanje imajo prednost tiste, ki imajo višjo službeno oceno, razen če gre za pridobitev vojaško strokovne usposobljenosti za opravljanje vojaške dolžnosti, na katero so razporejene.

11. Razporejanje na druge dolžnosti in podaljševanje pogodb o zaposlitvi

115.

Nadrejeni predlaga ali odloči o razporeditvi ali imenovanju podrejene vojaške osebe po predpisanem postopku in v skladu s svojimi pooblastili. Pri tem prednost daje tistim, ki imajo poleg splošnih pogojev, določenih s formacijo ali sistemizacijo:

-

višjo splošno ali vojaško strokovno izobrazbo;

-

višjo stopnjo strokovne usposobljenosti;

-

višjo službeno oceno;

-

več izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih vojaških dolžnosti.

116.

Vojaška oseba lahko po službeni poti zaprosi pisno ali ustno za svojo razporeditev na drugo vojaško dolžnost.

117.

Pripadnica stalne sestave Slovenske vojske, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, ob podpisu pogodbe o zaposlitvi podpiše tudi prisego v skladu z zakonom in temi pravili.

118.

Pripadniku stalne sestave se v skladu s predpisi podaljša pogodba o zaposlitvi, razen v primeru, če najkasneje tri mesece pred iztekom pogodbeno določenega roka pisno sporoči pristojni organizacijski enoti Ministrstva za obrambo, da ne želi podaljšati pogodbe o zaposlitvi. O svoji odločitvi mora obvestiti tudi neposredno nadrejenega.

Pogodba se ne podaljša v skladu s prejšnjim odstavkom, če je vojaška oseba imela kot vojak negativno službeno oceno v zadnjem letu pred iztekom pogodbe oziroma kot podčastnik ali častnik v zadnjih dveh letih pred iztekom pogodbe.

119.

Pripadnik stalne sestave, ki želi enostransko prekiniti pogodbo o zaposlitvi, mora to sporočiti pisno pristojni organizacijski enoti Ministrstva za obrambo praviloma tri mesece pred dnem, ko naj bi se pogodba prekinila. O tem mora obvestiti tudi neposredno nadrejenega. Izjemoma, po odločitvi načelnika Generalštaba Slovenske vojske ali poveljnika operativnega poveljstva, se pogodba o zaposlitvi prekine na zahtevo pripadnika stalne sestave tudi v krajšem času.

120.

Za prenehanje potrebe po dolžnosti, ki jo opravlja vojaška oseba, se šteje ukinitev take dolžnosti v celotni Slovenski vojski ali Ministrstvu za obrambo, če ni mogoče vojaške osebe razporediti ali preusposobiti za drugo dolžnost ali delo v skladu s formacijo in sistemizacijo niti na drugo delo v državni upravi.

121.

Zmanjšanje stalne sestave Slovenske vojske se lahko določi s splošnim dolgoročnim programom razvoja in opremljanja Slovenske vojske, ki ga v skladu z zakonom sprejme Državni zbor. Vojaške osebe, na katere se zmanjšanje nanaša, se razporedijo na druga dela v Ministrstvu za obrambo oziroma v državni upravi.

12. Opravljanje nalog v začasnih skupinah in enotah

122.

Oblikovanje začasnih skupin za izvedbo določenih nalog odrejajo poveljniki bataljonov, njim enakih ali višjih enot, vojaško teritorialnih poveljstev in načelnik Generalštaba Slovenske vojske. Začasne skupine se oblikujejo zlasti za inventure, proučitev izrednih dogodkov, proučitev in pripravo gradiv, elaboratov, projektov in podobno oziroma kot inštruktorske skupine, operativni timi ali skupine, vodstva ali organi vodstva vaj in podobno. Kot začasne skupine se imenujejo tudi bojne, interventne, preiskovalne skupine in podobno, ekipe za izvedbo posebej zahtevnih nalog pri zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah skladno s potrebami in možnostmi Slovenske vojske.

Oblikovanje začasnih skupin se izvede praviloma z organizacijskim ukazom. Kadrovanje vojaških oseb v začasno skupino se izvrši na podlagi njihove strokovne usposobljenosti in potreb službe. Zaradi delovanja začasnih skupin praviloma ne sme biti moteno redno delo v poveljstvih in enotah oziroma zmanjšana bojna pripravljenost. Praviloma se pred delovanjem začasnih skupin opravi njihovo usposabljanje ali urjenje.

123.

Poveljniki so v miru pristojni za začasno prerazporejanje vojaških oseb na delo in naloge izven njihove formacijske dolžnosti ali mesta zaradi službenih potreb, in sicer:

-

poveljnik bataljona ali njemu enake enote do 10 dni;

-

poveljnik brigade ali njej enake enote oziroma poveljnik vojaškega teritorialnega poveljstva do 30 dni;

-

poveljnik operativnega poveljstva do tri mesece;

-

načelnik Generalštaba Slovenske vojske do šest mesecev.

Vojaška oseba v času začasne prerazporeditve zadrži vse pravice, pridobljene na formacijski dolžnosti. Vojaške osebe, ki so začasno prerazporejene, so dolžne spoštovati red in delovne programe, ki veljajo za začasne skupine oziroma za formacijsko dolžnost, na katero so začasno prerazporejene.

124.

O razporeditvah zaradi službenih potreb, ki so daljše od šest mesecev, odloča minister za obrambo v skladu s predpisi na predlog načelnika Generalštaba Slovenske vojske.

125.

Za službene potrebe se šteje:

-

nadomeščanje druge vojaške osebe ali delavca, ki je odsoten s formacijske dolžnosti, ne glede na vzrok odsotnosti;

-

izvrševanje nalog ali del, ki so nujna ali jih je treba opraviti v določenem času oziroma vplivajo na bojno pripravljenost poveljstev ali enot;

-

popolnitev ali dopolnitev formacijskih dolžnosti, za katere je popolnitev predvidena z organizacijskim ukazom ali je nujna za delo oziroma uporabo poveljstva ali enote;

-

popolnitev formacijskih dolžnosti, ki so nujne za izvajanje vojaško strokovnega usposabljanja ali vzpostavitev prekinjene linije poveljevanja;

-

napotitev na izobraževanje ali usposabljanje zaradi pridobitve predpisanih ali drugih strokovnih znanj, potrebnih za opravljanje določenih formacijskih dolžnosti;

-

popolnitev začasnih skupin ali enot.

126.

Oblikovanje in formiranje skupin oziroma enot za opravljanje nalog izven države predpiše v skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije minister za obrambo na predlog načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske z organizacijskim ukazom določi obseg priprav, usposabljanja in oblikovanja enot ter po potrebi odloči o prerazporeditvi vojaških oseb oziroma začasni prerazporeditvi ter o prerazporeditvi oborožitve in vojaške opreme.

Kadrovska popolnitev skupin ali enot se izvrši praviloma kot začasna prerazporeditev oziroma razporeditev za daljši čas, odvisno od časa opravljanja nalog izven države.

Pripadnikom skupin ali enot, ki opravljajo naloge izven države, v času opravljanja nalog pripadajo posebni dodatki, lahko pa se z njimi sklene posebna pogodba, ki ne vpliva na pogodbo o zaposlitvi v Slovenski vojski. O sklenitvi posebne pogodbe odloča minister za obrambo.

127.

Predodelitev enot se izvaja zaradi izvedbe določenih nalog v vojni in je v pristojnosti načelnika Generalštaba Slovenske vojske in drugih poveljnikov, ki lahko predodelijo enote največ do dve stopnji niže od položaja enote, ki ji poveljujejo.

13. Disciplinska in odškodninska odgovornost

13.1. Splošne določbe

128.

Disciplinski ukrep zaradi kršitve vojaške discipline se izreče, da bi se vzgojno vplivalo na storilca in druge vojaške osebe ter zagotovila vojaška disciplina.

129.

Pri izrekanju disciplinskih ukrepov za kršitev vojaške discipline se upoštevajo:

-

teža kršitve vojaške discipline in njene posledice, stopnja odgovornosti in nagibi, s katerimi je bila kršitev storjena, ter okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena;

-

prejšnje obnašanje storilca, višina nastale škode ter druge obteževalne in olajševalne okoliščine.

130.

V disciplinskem postopku zaradi kršitve vojaške discipline se upoštevajo načelo zakonitosti, načelo oficialnosti glede uvedbe in vodenja postopka, preiskovalno načelo, načelo materialne resnice, načelo proste presoje dokazov, načelo neodvisnosti tistega, ki vodi disciplinski postopek, ter načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka.

13.2. Disciplinski postopek zoper vojake med služenjem vojaškega roka in pripadnike rezervne sestave med vojaško službo

131.

Disciplinski postopek se začne za zahtevo poveljnika voda, njemu enake ali višje enote. Zahteva se poda pisno ali ustno na uradnem razgovoru v treh dneh od dneva kršitve oziroma od dneva, ko se je za kršitev vojaške discipline zvedelo. Disciplinski postopek vodi poveljnik čete ali njej enake enote. Če kršitev vojaške discipline ni povzročila hujših posledic, poveljnik čete izreče disciplinski ukrep takoj po zaslišanju storilca. Poveljnik čete je pooblaščen izreči disciplinske ukrepe: opomin, javni opomin, prepoved izhoda v prostem času in podaljšano opravljanje dolžnosti v notranji službi v skladu s predpisi in temi pravili.

Če je kršitev vojaške discipline imela hujše posledice, poveljnik čete ali njej enake enote imenuje tričlansko komisijo, ki praviloma v treh dneh od imenovanja zasliši storilca, zbere in prouči dokaze ter vse okoliščine v zvezi s kršitvijo vojaške discipline. Komisija predlaga izrek ustreznega ukrepa tistemu, ki jo je imenoval. Če ta ni pristojen odločiti o predlaganem disciplinskem ukrepu, predlog odločitve s svojim mnenjem posreduje višje nadrejenemu.

132.

Disciplinski postopek zoper storilca, ki je podčastnik ali častnik, se začne na zahtevo neposredno nadrejenega, ki imenuje komisijo iz prejšnje točke. V komisiji iz prejšnje točke ne smejo sodelovati vojaške osebe, ki so storilcu podrejene, praviloma pa morajo imeti enak ali višji čin, kot ga ima storilec. Če komisije zaradi velikosti enote ni mogoče imenovati v skladu s to določbo, jo imenuje višje nadrejeni. Komisija mora praviloma najkasneje v treh dneh opraviti zaslišanje storilca, zbrati vse dokaze in proučiti vse okoliščine, v katerih je bila kršitev vojaške discipline storjena, ter predlagati izrek ustreznega disciplinskega ukrepa tistemu, ki jo je imenoval.

Poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote oziroma vojaško teritorialnega poveljstva je pristojen, da izreče disciplinski ukrep premestitve v drugo enoto oziroma na drugo ali nižjo dolžnost ter predčasen odpust iz enote, če je storilec pripadnik rezervne sestave in je vojaško disciplino kršil med vojaško službo.

O odvzemu čina ali prerazporeditvi v drugo enoto oziroma na drugo ali nižjo dolžnost odloči tisti, ki je pristojen za poviševanje oziroma razporejanje, na predlog poveljnika bataljona, njemu enake ali višje enote, ki ga posreduje pristojnemu po službeni poti.

133.

Disciplinski postopek zaradi kršitve vojaške discipline mora biti hiter. Zoper storilca, ki je pripadnik rezervne sestave, mora biti postopek praviloma končan, dokler opravlja vojaško službo. Postopek se nadaljuje in zaključi tudi, če je med postopkom storilcu prenehala vojaška služba.

Storilec lahko zahteva od tistega, ki vodi disciplinski postopek, da je pri zaslišanju prisoten tudi četni zaupnik. Četni zaupnik lahko poda svoje mnenje o kršitvi vojaške discipline.

134.

Za eno ali več kršitev vojaške discipline, ki se obravnavajo istočasno, se storilcu izreče samo en disciplinski ukrep.

Disciplinski ukrep se lahko izreče šele, ko je bil storilec zaslišan in so zbrani dokazi za ugotovitev kršitve vojaške discipline in odgovornost storilca. O zaslišanju se vodi zapisnik. Zapisnik ni potreben, če kršitev vojaške discipline ni imela hujših posledic in če je storilec podal pisno izjavo.

135.

Uvedba in vodenje postopka zaradi kršitve vojaške discipline, ki jo je storila vojaška oseba med služenjem vojaškega roka oziroma pripadnik rezervne sestave med vojaško službo, zastara v treh mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena.

136.

Zoper disciplinski ukrep se lahko vojaška oseba pritoži v treh dneh od dneva, ko ji je bil ukrep izrečen. Pritoži se po službeni poti nadrejenemu. Ta posreduje pritožbo višje nadrejenemu, ki o pritožbi odloči. Če je potrebno za pripravo predloga odločitve, lahko tisti, ki odloča, imenuje tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo vojaške osebe enakega ali višjega čina, kot ga ima storilec. Komisija mora predlog odločitve posredovati tistemu, ki jo je imenoval, praviloma v treh dneh. Njegova odločitev o pritožbi je dokončna in zoper njo ni pravnega sredstva.

Disciplinski ukrep se izvrši, ko postane odločitev o izreku dokončna.

137.

Opomin se izvrši tako, da ga izreče storilcu poveljnik čete ali njej enake enote na uradnem razgovoru. Ukrep se vpiše v knjigo uradnih razgovorov in v dokumente vojaške evidence vojaške osebe, ki ji je bil ukrep izrečen.

138.

Javni opomin se izvrši tako, da se prebere pred postrojem enote praviloma tedaj, ko se bere dnevno povelje. Pred tem se ukrep izreče storilcu na uradnem razgovoru. Ukrep se vpiše v knjigo uradnih razgovorov in v dokumente vojaške evidence vojaške osebe, ki ji je bil ukrep izrečen.

139.

Prepoved izhoda iz vojaške enote v prostem času se izvrši tako, da se kaznovanemu prepove izhod iz enote med dovoljenimi dnevnimi ali tedenskimi izhodi. Vojaški osebi se lahko prepove do največ pet dnevnih oziroma tri tedenske izhode. Ukrep se ne more izreči za čas državnih praznikov. Ukrep se razglasi tako, da se prebere pred postrojem enote praviloma tedaj, ko se bere dnevno povelje. Pred tem se ukrep izreče storilcu na uradnem razgovoru. Ukrep se vpiše v knjigo uradnih razgovorov in v dokumente vojaške evidence vojaške osebe, ki ji je bil ukrep izrečen.

140.

Podaljšano opravljanje dolžnosti v notranji službi se izvrši tako, da se storilec razporedi ne glede na zaporedno listo na do največ trikratno opravljanje dolžnosti v notranji službi. Podaljšanega opravljanja dolžnosti ni mogoče naložiti za dežurstvo. Ukrep se razglasi tako, da se prebere pred postrojem enote praviloma tedaj, ko se bere dnevno povelje. Pred tem se ukrep izreče storilcu na uradnem razgovoru. Ukrep se vpiše v knjigo uradnih razgovorov in v dokumente vojaške evidence vojaške osebe, ki ji je bil ukrep izrečen.

141.

Premestitev v drugo enoto ali na drugo ali nižjo dolžnost kot disciplinski ukrep se izvrši tako, da se kaznovani razporedi v drugo enoto v istem ali drugem kraju oziroma na drugo ali nižjo dolžnost v isti enoti. Ukrep se izvrši s pisnim ukazom, ki se prebere pred postrojem enote praviloma tedaj, ko se bere dnevno povelje. Ukaz o ukrepu se storilcu vroči na uradnem razgovoru. Z ukazom se seznani tudi neposredno nadrejeni vojaški osebi, ki ji je bil ukrep izrečen, in nadrejeni enote, v katero se vojaška oseba premešča.

Premestitev se izvrši praviloma na enako ali nižjo dolžnost, kot jo je opravljala vojaška oseba pred izrekom disciplinskega ukrepa. Enoto, v katero se kaznovani premesti, določi poveljnik vojašnice, če gre za premestitev v istem kraju, oziroma višje nadrejeni, če gre za premestitev v drugo vojašnico. Ukrep se vpiše v knjigo uradnih razgovorov in v dokumente vojaške evidence vojaške osebe, ki ji je bil ukrep izrečen.

142.

Ukrep predčasnega odpusta iz vojaške službe se pripadniku rezervne sestave med vojaško službo izreče in izvrši tako, da se kaznovanemu izda pisen ukaz. Ukaz se pošlje skupaj z zapisnikom o zaslišanju tudi organizacijski enoti Ministrstva za obrambo, ki vojaškega obveznika vodi v vojaški evidenci. Kaznovani se odpusti iz enote, pred tem se mu vpiše v vojaško knjižico samo dejanski čas opravljanja vojaške službe z opombo, da je bil predčasno odpuščen zaradi kršitve vojaške discipline. Pristojna organizacijska enota Ministrstva za obrambo mora po prejemu obvestila o odpustu iz vojaške službe vložiti prijavo zaradi prekrška. Ukrep se razglasi pred postrojem enote praviloma tedaj, ko se bere dnevno povelje.

143.

Izvršitev disciplinskega ukrepa, izrečenega zaradi kršitve vojaške discipline, zastara v tridesetih dneh, ko je postal ukrep izvršljiv.

144.

Izrečeni disciplinski ukrep zaradi kršitve vojaške discipline se izbriše iz dokumentov vojaške evidence vojaškega obveznika po preteku dveh let. Izbris opravi organizacijska enota Ministrstva za obrambo, ki vojaškega obveznika vodi v vojaški evidenci.

13.3. Disciplinski postopek zaradi kršitev vojaške discipline zoper pripadnike stalne sestave

145.

Za vodenje disciplinskega postopka zaradi kršitve vojaške discipline, ki jo je storil pripadnik stalne sestave, minister za obrambo lahko pooblasti poveljnika bataljona, njemu enake ali višje enote v skladu s predpisi in temi pravili.

146.

Zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zaradi kršitve vojaške discipline da po službeni poti neposredno nadrejeni vojaški osebi, ki je kršila vojaško disciplino. Prvi neposredno nadrejeni, ki lahko da zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, je poveljnik voda, njemu enake ali višje enote. Zahteva mora biti obrazložena in dana pisno. Zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka mora nadrejeni vložiti v treh dneh od dneva kršitve oziroma od dneva, ko je za kršitev vojaške discipline zvedel.

Zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka zaradi kršitve vojaške discipline lahko da tudi Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo oziroma poveljnik voda ali višje enote vojaške policije.

Zahteva iz prejšnjega odstavka se pošlje vojaški osebi, pristojni za vodenje disciplinskega postopka.

147.

Če je pripadnik stalne sestave storil dejanje ali opustitev, ki se šteje za kršitev delovne discipline za delavce v državni upravi, se v skladu z zakonom šteje, da je kršil vojaško disciplino, in se njegova odgovornost ugotavlja zaradi kršitve vojaške discipline. Pri teh kršitvah se lahko izreče storilcu tudi suspenz v skladu z zakonom, dokler disciplinski postopek ni končan.

148.

O izrečenem disciplinskem in varstvenem ukrepu pripadniku stalne sestave zaradi kršitve vojaške discipline se obvesti nadrejenega vojaški osebi, ki je kršila vojaško disciplino, in organizacijsko enoto Ministrstva za obrambo, pristojno za organizacijo in kadre oziroma vojaške zadeve, če je bil kot ukrep izrečen odvzem čina v skladu s predpisi.

13.4. Odškodninska odgovornost

149.

Če je nastala škoda na oborožitvi in vojaškem premoženju zaradi nepravilnega ravnanja ali opustitve vojaške osebe, minister za obrambo lahko pooblasti za ugotavljanje odškodninske odgovornosti poveljnika čete, njej enake ali višje enote, da imenuje tričlansko komisijo, ki opravi popis škode ter ugotovi vse okoliščine in razloge, zaradi katerih je škoda nastala.

Popis in vsa druga dokumentacija iz prejšnjega odstavka se dostavi višje nadrejenemu. Nadaljni postopek ugotavljanja odškodninske odgovornosti poteka v skladu s predpisi.

III. POGLAVJE

NASTANITEV IN RED

1. Splošne določbe

150.

O vojašnicah, vojaških objektih in njihovih okoliših vodi zbirni register pristojna organizacijska enota Ministrstva za obrambo, vojaško teritorialno poveljstvo pa o objektih in okoliših na njegovem območju.

151.

Vojaško teritorialno poveljstvo prevzame in zavaruje vse vojaške objekte in okoliše, ko jih zapustijo poveljstva, in enote v izrednem ali vojnem stanju. Vojaško teritorialno poveljstvo posreduje podatke o vojaških objektih in okoliših enotam, ki pridejo na območje vojaško teritorialnega poveljstva in jim po potrebi omogoči nastanitev oziroma uporabo teh objektov in okolišev. Poveljnik enote, ki prihaja na območje vojaško teritorialnega poveljstva, se je dolžan javiti vojaško teritorialnemu poveljstvu.

Enota, ki je na območju vojaško teritorialnega poveljstva položila minsko eksplozivne ovire, je dolžna tri izvode zapisnika o oviri dostaviti vojaško teritorialnemu poveljstvu.

152.

Poveljstva in enote Slovenske vojske so lahko nastanjeni v vojašnici ali drugih vojaških objektih, v taboru, v bivakih ali pri prebivalcih. Nastanitev v objektih gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij se šteje za nastanitev pri prebivalcih. Slovenska vojska se praviloma ne nastanjuje v objektih in okoliših, v katerih se opravlja dejavnost, ki je varovana po ženevskih konvencijah, oziroma ki so varovani kot kulturna dediščina.

Nastanitveni objekti ali nastanitveni prostori morajo omogočati opravljanje štabnega dela, delo operativnih organov, dežurne in drugih notranjih služb, usposabljanje, prehranjevanje, nočitev, osebno ter skupinsko higieno ter izvajanje stražarske službe. Pred vojašnicami in drugimi določenimi vojaškimi objekti, ki jih uporabljajo poveljstva in enote, ter vojaškimi tabori v miru visi državna zastava.

153.

Enote morajo biti razmeščene tako, da so zagotovljeni njihova varnost, takojšen premik in bojna pripravljenost.

154.

Praviloma, če zmogljivosti v vojaških in drugih objektih dovoljujejo, vsaka samostojna enota vodi svojo logistično oskrbo. Poveljstva in manjše enote se lahko priključijo oskrbi višje enote.

155.

V vojaških objektih so dovoljene tiste aktivnosti, ki prispevajo k motivaciji vojakov, k dobrim medsebojnim odnosom, ustvarjalnosti in strokovnemu usposabljanju. Prepovedane so tiste aktivnosti, ki so v nasprotju s splošnimi civilizacijskimi normami, splošnimi nalogami in interesi Slovenske vojske ter obrambe države oziroma danimi ukazi.

V vojaških objektih se lahko izvajajo poleg dejavnosti in nalog Slovenske vojske tudi:

-

predavanja in druge oblike usposabljanja internega ali odprtega značaja;

-

športna tekmovanja internega ali odprtega značaja;

-

kulturne prireditve internega ali odprtega značaja;

-

civilna športna tekmovanja, kadar v vojaškem objektu ni vojakov oziroma če tekmovanja ne motijo redne dejavnosti in jih ni mogoče organizirati v drugih civilnih objektih.

Uporaba skladišč, ognjenih položajev, sedežev poveljstev, telekomunikacijskih centrov in podobnih vojaških objektov za civilne namene ni dovoljena.

Določbe teh pravil se smiselno uporabljajo tudi za objekte, ki jih v vojašnicah, drugih vojaških objektih in njihovih okoliših uporabljajo druge organizacijske enote Ministrstva za obrambo oziroma sile za zaščito, reševanje in pomoč v državni pristojnosti.

2. Vojašnica

156.

Vojašnica obsega stavbe in objekte za nastanitev, delo in usposabljanje poveljstev in enot s pripadajočim okolišem.

V vojašnici je nastanjena ena ali več enot in poveljstev. Poveljnik največje enote ali najvišjega poveljstva je praviloma poveljnik vojašnice. Poveljnika vojašnice imenuje načelnik Generalštaba Slovenske vojske. V večjih vojašnicah se lahko določi upravnik vojašnice.

Določbe teh pravil veljajo tudi za objekte, ki jih za nastanitev uporabljajo poveljstva in enote med usposabljanjem ali na vojaških vajah, ter za objekte zunaj vojašnice, ki jih uporablja Slovenska vojska.

157.

Dolžnosti poveljnika vojašnice so:

-

določi hišni red;

-

ureja izvajanje ukazanih ukrepov za pripravljenost in alarmiranje poveljstev in enot;

-

organizira varstvo pri delu in na usposabljanju ter protipožarno zaščito in ureja ravnanje ob naravnih in drugih nesrečah;

-

organizira in nadzoruje varovanje in vzdrževanje stavb, objektov, naprav in napeljav;

-

skrbi, da so okvare pravočasno odpravljene;

-

določa enotam zborna mesta, dele dvorišča, ki jih posamezna enota uporablja, vadbišča, igrišča in drugo v vojašnici;

-

ureja red in disciplino, varnostne ukrepe, prometni režim, notranjo službo, nadzor nad osebami, ki prihajajo in odhajajo iz vojašnice, ter način prijave strank, čas in mesto za obiske;

-

ureja uporabo skupnih prostorov, objektov in naprav, določa mesto in način shranjevanja opreme in materiala posebne namembnosti ter določa skrbnike skupnih prostorov;

-

določa red in službo v vojaški restavraciji in jedilnici, v intendantskem servisu, ambulanti, stražnici, streliščih, vadbiščih in športnih objektih, v delavnicah in drugih objektih, ogrevanje in razsvetljavo prostorov, ureditev ter razsvetljavo vojašniškega dvorišča in vojašnice ter odvoz smeti in drugih odpadkov;

-

določa posebne dolžnosti straže, stražarjev in drugih organov v sestavi straže;

-

sprejema druge ukrepe za red, disciplino in opravljanje vojaške službe v vojašnici.

158.

Dolžnosti upravnika vojašnice so:

-

predlaga hišni red;

-

izvaja ukrepe varstva pri delu in skrbi za izvajanje protipožarne zaščite;

-

skrbi za vzdrževanje stavb, objektov, naprav in napeljav ter ukrepa, da so okvare pravočasno odpravljene;

-

nadzoruje uporabo skupnih in servisnih prostorov, objektov in naprav;

-

predlaga zagotovitev reda in ureditev službe servisnih dejavnosti vojašnice;

-

skrbi za urejenost okoliša, vadbišč, strelišč, delavnic, parkirišč, za zunanjo razsvetljavo ter komunalno urejenost vojašnice;

-

vodi register objektov in okolišev vojašnice, stroškovne in druge evidence ter predlaga poveljniku vojašnice rešitve v zvezi z uporabo prostorov, objektov, izrabo prostora in okolišev vojašnice.

3. Prostori v vojašnici

159.

Vsi prostori v vojašnici in taboru morajo biti označeni s številko prostora in navedbo dejavnosti.

V vsakem prostoru vojašnice morata biti obešena na vidnem mestu red v prostoru in inventarni list.

Na stenah prostorov v vojaških objektih lahko visijo le sheme, risbe, oznake, zemljevidi, umetniške in druge slike, povezane z dejavnostjo enot, ter stenski koledarji.

Oglasi, obvestila, stenski časopisi in fotografije se lahko objavljajo le na oglasnih deskah.

160.

Prostori enot so prostori, ki imajo s temi pravili določeno funkcijo in jih v druge namene praviloma ni dovoljeno uporabljati. V teh prostorih se lahko zadržujejo samo vojaške osebe, ki so v njih nastanjene ali v njih opravljajo svojo službo. Redarje prostorov enot in njihovo število določijo poveljniki čet ali njim enakih enot, ki te prostore uporabljajo. Prostori enot so spalnice, učilnice, sanitarije, hodniki, sušilnica in skladišča.

161.

Skupni prostori so namenjeni vsem vojaškim osebam v vojašnici. Vstopanje vanje in zadrževanje v njih sta časovno omejena. Na vratih mora biti napisano, od kdaj do kdaj je dovoljen vstop oziroma uporaba skupnih prostorov.

3.1. Spalnica

162.

V spalnici je treba vsaki vojaški osebi odrediti posteljo, ki je brez dovoljenja poveljnika voda ne sme zamenjati.

163.

Vse postelje morajo biti postlane na enak način. Vojaške osebe lahko počivajo na posteljah med popoldanskim odmorom in nočnim počitkom, sicer pa le, če jim je to odobreno.

Kadarkoli je mogoče, se spalnica prezrači, obvezno pa po vstajanju, pred popoldanskim odmorom in po njem ter pred začetkom nočnega počitka.

V spalnici vojaške osebe ne smejo kaditi, kuhati, greti jedi, jesti ali sušiti in čistiti oblačila, obutev ter orožje. V času, ki je namenjen nočnemu in popoldanskemu počitku, se vojaške osebe v spalnicah ne smejo pogovarjati ali poslušati radijskega sprejemnika ali v spalnici oziroma izven nje početi aktivnosti, ki bi motile počitek drugih.

164.

Obleko in drugo intendantsko opremo, pribor za osebno higieno in druge osebne stvari imajo vojaške osebe v omaricah ali omarah v spalnici ali na hodniku.

Omarice ali omare morajo biti označene z imenom in priimkom uporabnika.

Orožje mora biti shranjeno v četnih orožarnah oziroma drugih za to določenih prostorih.

165.

Pred popoldanskim in nočnim počitkom morajo vojaške osebe zložiti oblačila, ki so jih nosile podnevi, na omarice ali v omare. Vsakdanjo obutev (škornje, čevlje) pustijo pred popoldanskim in nočnim počitkom očiščeno v prostoru za sušenje oblačil in obutve ali na hodniku pred spalnico. V spalnici morajo biti v copatah. Kadar nosijo škornje ali čevlje, so copate spravljene v prostorih za sušenje oblačil in obutve ali na hodniku pred spalnico.

Delovne obleke (kombinezone, gumijaste škornje, kuharske obleke) lahko vojaške osebe hranijo le v omarah v prostorih na delovnih mestih oziroma tam, kjer opravljajo delo, za katero potrebujejo delovne obleke.

166.

Poveljnik čete oziroma njej enake enote odredi starešino spalnice in njegovega namestnika.

Dolžnosti starešine spalnice so:

-

skrbi, da je spalnica čista in da se v njej spoštuje predpisani red;

-

določa redarje v spalnici in nadzoruje njihovo delo;

-

skrbi za pravilno uporabo pohištva ter posteljnine;

-

od vojaških oseb, ki odhajajo na zdravljenje ali dopust, prevzame njihovo opremo, ki ostane v spalnici;

-

zvečer preveri, ali so vse vojaške osebe prišle spat;

-

skrbi za izvajanje ukrepov protipožarne zaščite v spalnici;

-

kadar v spalnici ni vojaških oseb, jo zaklene, ključ pa pusti pri dežurnemu čete.

Starešina spalnice poroča nadrejenemu ob jutranjem pregledu in najavljenem pregledu spalnice.

167.

Redarji čistijo in zračijo spalnice, skrbijo za ogrevanje ter za red in čistočo v spalnicah in na pripadajočih hodnikih. Vsako jutro, ko so postelje postlane, po potrebi pa tudi čez dan, redarji očistijo spalnice in pripadajoče hodnike.

Dolžnost redarjev traja od jutranjega postroja do jutranjega postroja naslednjega dne. Menja jih dežurni čete. Redarji pred menjavo sprejmejo oziroma predajo pribor za čiščenje. Pribor za čiščenje je shranjen v omari na hodniku ali v drugem ustreznem prostoru.

Pred spalnico morata biti koš za odpadke in predpražnik.

3.2. Učilnica

168.

Učilnica je namenjena za usposabljanje, predavanja in sestanke, lahko pa se uporablja tudi kot klubski prostor za počitek in dejavnosti vojaških oseb, ko nimajo pouka.

Na dvorišču ali na drugem delu vojašnice so lahko tudi poletne učilnice.

Poveljnik čete in njej enake enote odredi vodjo učilnice, ki je praviloma poveljnik voda, ki uporablja učilnico. Vodja učilnice skrbi za red, ustrezno uporabo pohištva in druge opreme ter učnih pripomočkov.

3.3. Sanitarije

169.

Sanitarije so umivalnice, prhe, kopalnice, stranišča in prostori za sušenje oblačil in obutve, ki predstavljajo sanitarni blok. Vsaka četa ali njej enaka enota ima praviloma svoj sanitarni blok.

Za čiščenje sanitarij odreja poveljnik čete ali njej enake enote redarje, ki se menjajo kot redarji v spalnici.

3.4. Častniški in vojaški klub

170.

V vojaških objektih se določi kot častniški klub prostor za sestajanje in srečanja podčastnikov in častnikov. V častniškem klubu je lahko strokovna knjižnica, medioteka ter spominska soba. Spominska soba je opremljena z dokumenti, slikami in drugimi viri, pomembnimi za vojašnico in v njej nastanjene enote, ter s priznanji in s športnimi pokali. V spominski sobi se hrani tudi bojna zastava. V njej se lahko izvajajo priložnostne predstavitve in slovesnosti.

171.

Vojaški klub je prostor, v katerem vojaške osebe organizirajo družabno življenje, preživijo del prostega časa ali izvajajo kulturne dejavnosti.

Delo v vojaškem klubu bataljona vodi pomočnik poveljnika za motiviranje in informiranje, v četi pa četni starešina.

3.5. Vojaška kuhinja in jedilnica

172.

V vojaških kuhinjah se pripravlja in deli hrana moštvu.

V vojaških jedilnicah mora biti izobešen jedilnik.

Za prehrano v vojašnicah lahko skrbijo tudi gospodarske družbe in druge organizacije, ki niso v organizacijski sestavi Slovenske vojske oziroma Ministrstva za obrambo.

Za delo in red v vojaški kuhinji in jedilnici je odgovoren vodja kuhinje, za red in disciplino med obedom pa dežurni vojašnice in dežurni enot, ki obedujejo .

Za vzdrževanje čistoče v jedilnici se določi potrebno število redarjev. Enoto, ki daje redarje, določi poveljnik vojašnice.

Pripravo hrane v terenskih razmerah ureja posebno navodilo.

173.

V vojaških kuhinjah lahko delajo le vojaške osebe in delavci, ki imajo opravljen predpisan pregled.

Poslovanje vojaških kuhinj poteka po navodilih Ministrstva za obrambo in splošnih predpisih.

Nepooblaščenim in nezaposlenim osebam sta vstop in zadrževanje v kuhinji ali jedilnici prepovedana.

Ko v vojaško kuhinjo ali jedilnico pride poveljnik vojašnice, pooblaščeni dežurni, inšpektor ali pooblaščena oseba, mu vodja kuhinje ali oseba, ki ga nadomešča, poroča o delu, če ta to zahteva.

174.

Zaradi nadzora zdravstvene neoporečnosti hrane se vzame vsak dan v vojaški kuhinji in jedilnici od vsakega obroka vzorec vseh vrst jedi. Odvzem, shranjevanje in analizo vzorcev hrane urejajo posebni predpisi.

3.6. Intendantski servis

175.

Intendantski servis je v pristojnosti poveljstva ali enote, ki je nosilec logistične oskrbe in ki skrbi za opremo, notranji red, organizacijo dela in poslovanje servisa.

Intendantski servis vodi vojaška oseba, ki jo imenuje poveljnik vojašnice.

Servis oskrbuje enote v vojašnici. V njem se praviloma:

-

menjajo neustrezna in umazana intendantska oprema vojaških oseb, delovna in zaščitna oblačila ter oprema;

-

organizirata in izvajata osnovno vzdrževanje ter čiščenje obleke, obutve in pohištva;

-

prevzemata umazano perilo in obleka za pranje, kemično čiščenje ter vzdrževanje in vračata oprano perilo, čista ter popravljena oprema;

-

izdajajo potrebna sredstva za osebno higieno ter za čiščenje in vzdrževanje prostorov;

-

izdajajo uniforme in druga osebna oprema vojaškim osebam, ki pridejo na služenje vojaškega roka, oziroma pripadnikom vojne sestave ter sprejemajo uniforme in druga osebna oprema od vojaških oseb, ki so bile premeščene, prerazporejene ali so odslužile vojaški rok;

-

organizira britje in striženje vojaških oseb;

-

organizira kopanje vojaških oseb, če to ni drugače zagotovljeno;

-

omogoča likanje perila in druge osebne opreme vojaškim osebam;

-

ob sodelovanju poveljnikov osnovnih enot označuje perilo vojaških oseb;

-

omogoča nakup vojaške opreme in pribora za vojaške osebe.

Intendantski servis mora delovati v času, ko so vojaške osebe proste. Storitve intendantskega servisa praviloma koristijo vojaške osebe v okviru vojašnice. Servis opravlja redne storitve po načrtu, izredne pa po naročilu. Izvajalci servisnih storitev so lahko tudi gospodarske družbe in druge organizacije, s katerimi Ministrstvo za obrambo sklene ustrezne pogodbe.

176.

Rezervo brezhibne opreme v servisu določi poveljstvo ali enota, kjer je servis, in praviloma ni večja od 30 odstotkov števila moštva, ki ga servis oskrbuje.

V servisu vojaške osebe lahko kupijo dele intendantske opreme, ki so jih izgubile ali z nepravilnim ravnanjem uničile. Za opremo, ki je sestavni del uniforme, mora imeti vojaška oseba potrdilo poveljnika čete. Za nakup ostale intendantske opreme dovoljenje ni potrebno.

3.7. Prostori za dežurne, stražo, obiske in parkirišča

177.

Dežurni vojašnice mora imeti pri glavnem vhodu v vojašnico poseben prostor, ki je opremljen s telefonom, napravo za zvočne znake in alarm, radijskim sprejemnikom, mizo, dvema stoloma, obešalnikom, železno omaro za dokumente in grelno napravo.

Dežurni enote uporablja poseben prostor, če pa to ni mogoče, uporablja eno od pisarn.

178.

V poveljstvih in enotah Slovenske vojske, ki so razmeščene zunaj vojašnice, se odredi prostor za prijavnico. Dežurni prijavnice je podrejen dežurnemu vojašnice, poveljstva ali enote.

179.

Za stražnico se praviloma odredi poseben objekt ali del stavbe pri glavnem vhodu v vojašnico ali v njegovi bližini.

V bližini stražnice so praviloma tudi prostori za pridržanje.

180.

Za obiske se določi prostor pri glavnem vhodu v vojašnico. V njem morajo biti mize, stoli, obešalniki, grelne naprave in druga potrebna oprema. V bližini morata biti stranišče in umivalnica. Za obiske ob lepem vremenu se lahko uredijo tudi določeni prostori na prostem. Za red in čistočo prostorov za obiske je odgovoren dežurni vojašnice.

Prostor za obiske mora biti ločen od prostorov za dežurnega in stražo.

181.

Parkirišče za motorna in druga vozila obsega označen ali ograjen prostor s stavbami, napravami in potmi, ki so namenjene za razmestitev in vzdrževanje bojnih in nebojnih motornih vozil, inženirskih strojev in drugih vozil. Parkirišča se določijo posebej za motorna in druga vozila ter stroje Slovenske vojske in posebej za motorna vozila zaposlenih v vojašnici.

Parkirišče uredijo in zanj skrbijo enote, ki imajo motorna in druga vozila ter stroje. Enote, ki so razmeščene v isti vojašnici, praviloma uredijo skupno parkirišče.

Parkirišče je lahko stalno ali začasno.

Stalno parkirišče je v vojašnici in skladišču, začasno pa na tabornem prostoru in drugem prostoru izven vojašnice.

Za ureditev parkirišča, organizacijo dela, razporeditev motornih vozil ter strojev, splošni red in notranjo službo na skupnem parkirišču je odgovoren poveljnik vojašnice, na parkirišču, kjer so motorna in druga vozila ter stroji ene same enote, pa poveljnik te enote.

3.8. Shrambe in skladišča

182.

Shramba čete ali njej enake enote je v stavbi ali v drugih prostorih, ki pripadajo enoti.

V bataljonu, njemu enaki ali višji enoti se določi prostor za hrambo učnih sredstev.

183.

Skladišča so del vojašnice ali ločeni objekti, v katerih se hranijo materialna in druga sredstva. Skladišče je lahko tudi označen ali ograjen del prostora.

V vojašnicah se hranijo tudi strelivo, oprema in druga bojna sredstva v skladu s posebnimi predpisi in ukazi.

Za skladišča streliva, minsko eksplozivnih sredstev in goriva morajo pristojni poveljniki določiti ukrepe za varovanje in zaščito v skladu s posebnimi predpisi.

3.9. Dvorišče vojašnice

184.

Dvorišče vojašnice se uporablja za usposabljanje in druge aktivnosti. Če ima dvorišče več vhodov, se določi vhod za pešce in enote, vhod za motorna vozila in podobno.

Na dvorišču se določijo in po predpisih uredijo posebni prostori za kurivo in odpadke. Na določenih mestih se morajo namestiti koši za odpadke, na vhodih v stavbe pa tudi predpražniki.

O predpisu

Citati

Pravila službe v Slovenski vojski