na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Pravila službe v Slovenski vojski
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 84-3757/2009, stran 11264 DATUM OBJAVE: 27.10.2009
VELJAVNOST: od 11.11.2009 / UPORABA: od 11.11.2009
RS 84-3757/2009
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 11.11.2009 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2026: AKTUALEN.
3757. Pravila službe v Slovenski vojski
Na podlagi 46. člena v zvezi s 60. členom Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) je Vlada Republike Slovenije sprejela
P R A V I L A S L U Ž B E
v Slovenski vojski
v Slovenski vojski
I. POGLAVJE SPLOŠNE DOLOČBE
1.
Pravila službe v Slovenski vojski (v nadaljnjem besedilu: pravila službe) določajo pravice in dolžnosti pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju vojaške službe oziroma nalog v Slovenski vojski, pravila njihovega ravnanja in obnašanja med opravljanjem vojaške službe, odnose v službi, red v objektih, ki jih uporablja Slovenska vojska, pravila za njeno delovanje ter vojaške slovesnosti in žalovanja.
2.
Pravila službe veljajo za vse pripadnike Slovenske vojske, pri čemer se smiselno uporabljajo za vojaške osebe, ki opravljajo delo na delovnih mestih, na katerih se opravlja vojaška služba, in za osebe, ki se usposabljajo iz vojaških veščin in znanj, kadar so v uniformi. Pravila službe se smiselno uporabljajo tudi za civilne osebe, ki delajo v Slovenski vojski. Uporabljajo se tudi pri opravljanju vojaške službe v zavezništvu, pri izvrševanju mednarodnih obveznosti ali nalog v drugih državah in mednarodnih organizacijah, ki jih je sprejela država, če z mednarodno pogodbo ali s posebnim predpisom posamezno vprašanje ni drugače urejeno.
V teh pravilih službe so izrazi vojak, podčastnik, častnik, pripadnik Slovenske vojske in drugi izrazi, zapisani v moškem spolu, uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
3.
Pravila službe se uporabljajo ves čas opravljanja vojaške službe.
4.
V pravilih službe imajo uporabljeni pojmi, kot so vojaška obramba, stalna sestava, rezervna sestava, vojaška služba, vojak, podčastnik, častnik, vojaški uslužbenec, vojaška disciplina, formacija, imenovanje, razporeditev na drugo formacijsko dolžnost, pravila službe, akti vodenja in poveljevanja, izredno ali vojno stanje, pripadnik Slovenske vojske, vojaška oseba, civilna oseba, formacijska dolžnost, službena pot, razporeditev, nadrejeni, podrejeni, povišana pripravljenost, zavezništvo in drugi, enak pomen kot v Zakonu o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in Zakonu o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07 in 58/08 – ZSPJS-I).
Položaj po teh pravilih službe je položaj, ki ga ima vojaška ali civilna oseba v vojaški hierarhiji kot poveljnik ali kot poveljujoči oziroma kot nadrejeni ali podrejeni.
Dolžnost po teh pravilih službe je formacijska dolžnost, dolžnost v notranji službi oziroma opravljanje določenih nalog v vojaški službi v skladu s predpisi ali ukazi.
Uporaba pojma ukaz vključuje uporabo vseh aktov poveljevanja.
Vojaško orožje in oprema po teh pravilih službe so vojaško orožje in vojaška ali druga oprema, vključno z nebojnimi in drugimi vozili ter materialna sredstva, ki jih uporablja Slovenska vojska.
Vojaški objekti po teh pravilih službe so vse nepremičnine in okoliši objektov, ki jih uporablja Slovenska vojska v miru in v izrednem ali vojnem stanju, ne glede na lastništvo.
Disciplinski organ po teh pravilih službe je vojaška oseba, pooblaščena za vodenje in odločanje v posameznem disciplinskem postopku zaradi kršitve vojaške discipline oziroma disciplinska komisija, pristojna za odločanje zoper odločitev disciplinskega organa prve stopnje.
5.
Pripadniki Slovenske vojske vojaško službo opravljajo v skladu s splošnimi moralnimi načeli, Kodeksom vojaške etike Slovenske vojske (Uradni list RS, št. 55/09), Zakonom o obrambi in Zakonom o službi v Slovenski vojski, temi pravili službe ter drugimi akti vodenja in poveljevanja.
6.
Pri opravljanju vojaške službe pripadniki Slovenske vojske lahko:
-
neposredno nadrejenim predlagajo ukrepe in aktivnosti, s katerimi se izboljšuje učinkovitost ali racionalnost dela v poveljstvu, enoti ali zavodu;
-
prejmejo nagrado, pohvalo, odlikovanje ali drugo priznanje za svoj prispevek k delovanju in razvoju Slovenske vojske ali h krepitvi obrambe ter varnosti države.
7.
Vojaška disciplina je brezpogojno, natančno, pravilno in pravočasno izpolnjevanje vojaških dolžnosti v skladu s predpisi, temi pravili službe ter akti vodenja in poveljevanja.
8.
Poveljnik je vojaška oseba, ki opravlja poveljniško dolžnost in ima pristojnost poveljevanja. Pristojnost poveljevanja imajo tudi vojaške osebe na vodstvenih položajih v poveljstvih, enotah in zavodih Slovenske vojske.
9.
Nadrejena je tista vojaška oseba, ki ima pristojnost poveljevanja. Podrejena je tista vojaška oseba, ki ima dolžnost izvrševati prejete ukaze.
10.
Pri opravljanju vojaške službe vojaške osebe uporabljajo vojaško orožje ter opremo. Uporabo vojaškega orožja in opreme, predvidene za določeno aktivnost, namen ali nalogo, ureja v skladu s predpisi pristojni poveljnik.
11.
Pripadniki Slovenske vojske lahko nastopajo v sredstvih javnega obveščanja na podlagi predhodnega soglasja nadrejenega v skladu s predpisi, temi pravili službe ter drugimi akti vodenja in poveljevanja.
Za javni nastop pripadnikov Slovenske vojske se šteje vsak nastop v sredstvih javnega obveščanja, med katerim izražajo stališča oziroma kadar odgovarjajo na vprašanja, ki so povezana z delovanjem Slovenske vojske kot institucije ter njenih pripadnikov, ne glede na to ali je bil pogovor opravljen v delovnem času ali izven njega.
Pripadniki Slovenske vojske ne sodelujejo pri snemanju filmov, oddaj ter drugih medijskih zapisov in se ne udeležujejo aktivnosti ter dogodkov, katerih sporočilo je žalitev ali izražanje nestrpnosti do drugih in ki so javno moralno nesprejemljivi.
12.
Pripadniki Slovenske vojske lahko v strokovni literaturi objavljajo prispevke. Za objavljanje strokovnih prispevkov, ki se nanašajo na organizacijo in delovanje Slovenske vojske ter predstavljajo uradna stališča, morajo predhodno pridobiti soglasje nadrejenega oziroma druge pristojne osebe.
13.
Pripadniki Slovenske vojske se smejo pogovarjati o službenih zadevah s predstavniki drugih držav v okviru pooblastil.
Izhodišča za pogovore vojaških delegacij določa načelnik Generalštaba Slovenske vojske samostojno ali na podlagi izhodišč, ki jih določi minister za obrambo ali Vlada Republike Slovenije.
14.
Vprašanja iz življenja ter dela poveljstev, enot in zavodov ter druga pomembna vprašanja v Slovenski vojski se obravnavajo na sestankih poveljstev, enot in zavodov, ki jih sklicujejo poveljujoči. Pobudo za sklic lahko dajo tudi podrejeni.
15.
Vojaške osebe, ki se zaradi nastalih vojnih razmer ločijo od svoje enote, se priključijo najbližji enoti Slovenske vojske ali zavezniški enoti in se v njeni sestavi bojujejo, dokler se ne vrnejo v svojo enoto.
16.
Če so pripadniki Slovenske vojske ujeti:
-
sovražniku oziroma nasprotniku ne dajo nikakršnih podatkov, razen tistih, ki so potrebni za priznanje položaja vojnega ujetnika (ime in priimek, čin, datum rojstva, enota, pokažejo tudi razpoznavno značko oziroma matrikulo);
-
pomagajo drugim ujetnikom, zlasti ranjenim ali bolnim ter ohranjajo in dvigajo njihovo moralo;
-
zavračajo kakršnekoli ugodnosti, ki bi jim izboljšale položaj glede na druge ujetnike;
-
poveljevanje pripadnikov v ujetništvu prevzame najvišji po činu, ki od pristojnih sovražnikovih poveljujočih ali pristojnih organov zahteva, da jim priznajo pravice, določene z mednarodnim vojnim in humanitarnim pravom.
17.
Pripadniki Slovenske vojske se s temi pravili službe seznanijo ob vstopu v Slovensko vojsko.
II. POGLAVJE PRIPADNIKI SLOVENSKE VOJSKE
18.
Pripadniki Slovenske vojske so vojaške in civilne osebe. Vojaške osebe so vojaki, podčastniki, častniki, generali in admirali ter vojaški uslužbenci.
1. Vojaki
19.
Vojaki so pripadniki Slovenske vojske, ki na podlagi pridobljenih splošnih in vojaških strokovnih znanj ter izkušenj opravljajo dela in naloge na formacijskih dolžnostih vojakov v poveljstvih, enotah in zavodih Slovenske vojske. Določbe teh pravil službe, ki veljajo za vojake, veljajo tudi za mornarje.
2. Podčastniki
20.
Podčastniki so pripadniki Slovenske vojske s podčastniškim činom, ki opravljajo dela in naloge na podčastniških formacijskih dolžnostih v poveljstvih, enotah in zavodih Slovenske vojske. Odgovorni so za izvajanje usposabljanja vojaških oseb v individualnih veščinah, za poveljevanje manjšim taktičnim enotam in izvajanje nalog v skladu s predpisi ter usmeritvami nadrejenih. Podčastniki opravljajo enotovne, štabne in specialistične dolžnosti.
21.
Podčastniška linija je namenjena podpori linije poveljevanja. Podčastniška funkcijska podporna linija se začne s podčastniki v vodu ali najnižji enoti in konča z glavnim podčastnikom Slovenske vojske. Podpora se zagotavlja z izvajanjem predpisov in aktov poveljevanja, postopkov in vojaških standardov, usposabljanjem posameznikov, posadk in skupin, zagotavljanjem spoštovanja vojaške discipline, z učinkovitim prenosom informacij, nadzorom vojaškega obnašanja in osebnega izgleda ter s svetovanjem poveljnikom v zvezi z življenjem in delom vojakov ter podčastnikov.
22.
Osnovna podčastniška dolžnost je poveljnik oddelka ali njemu primerljive enote (skupina, posadka). Odgovoren je za učinkovito vodenje oddelka in izvajanje prejetih nalog.
Enotovni podčastniki opravljajo podčastniške formacijske dolžnosti v poveljstvih, enotah in zavodih Slovenske vojske od ravni voda, njim enakih in višjih enot ter so neposredno podrejeni svojim poveljnikom. Pomagajo in svetujejo poveljniku glede vseh zadev povezanih z vojaki in podčastniki. Najvišja enotovna podčastniška dolžnost je glavni podčastnik Slovenske vojske, ki skrbi za delovanje podčastniškega zbora Slovenske vojske.
Štabni podčastniki v poveljstvih, enotah in zavodih Slovenske vojske sodelujejo v procesih štabnega dela, kot so oblikovanje dokumentacije, vodenje evidenc, načrtovanje, spremljanje situacije, spremljanje bojevanja in reševanje zadev podčastniškega zbora na vseh funkcionalnih osnovnih področjih štabnega dela znotraj poveljstev in štabov.
Specialistični podčastniki na podlagi pridobljenih splošnih, specialističnih ter strokovnih znanj, opravljajo naloge v okviru specialističnih formacijskih dolžnosti.
3. Častniki
23.
Častniki so pripadniki Slovenske vojske, ki imajo častniški čin in opravljajo delo ter naloge na častniških formacijskih dolžnostih v poveljstvih, enotah in zavodih Slovenske vojske. Častniki so odgovorni za učinkovito vodenje vojske in uresničevanje z Zakonom o obrambi določenih nalog. Opravljajo poveljniške in štabne dolžnosti na taktični, operativni in strateški ravni. Določbe teh pravil službe, ki veljajo za častnike, veljajo tudi za mornariške častnike.
Poveljniki so odgovorni za delovanje poveljstev, enot in zavodov, ki jim poveljujejo.
Štabni častniki opravljajo naloge na osnovnih funkcionalnih in specialističnih področjih v štabih. Odgovorni so za zbiranje informacij, njihovo analiziranje, ocenjevanje njihovih posledic in vplivov ter za dajanje pravočasnih, točnih in usklajenih predlogov poveljniku pri odločanju. Štabni častniki zagotavljajo izvrševanje poveljnikovih odločitev.
4. Generali in admirali
24.
Generali in admirali so vojaške osebe, ki opravljajo najvišje dolžnosti vodenja in poveljevanja v Slovenski vojski. Odgovorni so za učinkovito vodenje vojske in uresničevanje z Zakonom o obrambi določenih nalog Slovenske vojske. Opravljajo najvišje poveljniške in vodstvene dolžnosti na operativni in strateški ravni.
5. Vojaški uslužbenci
25.
Vojaški uslužbenci so pripadniki Slovenske vojske, ki v poveljstvih, enotah in zavodih Slovenske vojske na podlagi pridobljenih splošnih, specialističnih ter strokovnih znanj, opravljajo naloge, za katere ni potrebna vojaška izobrazba, razen temeljnega vojaško strokovnega usposabljanja. Vojaški uslužbenci so nižji in višji.
Vojaški uslužbenci, ki so imenovani na vodstvene dolžnosti, imajo pristojnost poveljevanja. V vseh drugih primerih lahko vojaški uslužbenec na višjem položaju samo opozori poveljnika na nižjem položaju na neustreznost poveljevanja oziroma mu svetuje, nima pa pristojnosti poveljevanja poveljnika na nižjem položaju.
6. Civilne osebe
26.
Civilne osebe so pripadniki Slovenske vojske, ki poklicno opravljajo delo v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe. Civilne osebe opravljajo strokovno-tehnične, tehnične in druge naloge na formacijskih dolžnostih v poveljstvih, enotah in zavodih Slovenske vojske. Pri delu ne nosijo vojaške uniforme in ne nosijo ali uporabljajo osebne ali druge oborožitve ter ne izvajajo drugih aktivnosti ali pooblastil, ki so sestavni del opravljanja vojaške službe.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, so civilne osebe v službenem času dolžne izvrševati ukaze in navodila nadrejenih.
Določbe teh pravil službe in drugih aktov poveljevanja se uporabljajo tudi za civilne osebe, če ni izrecno določeno, da posamezna določba velja samo za vojaške osebe ali pa je iz vsebine akta očitno, da se nanaša zgolj na vojaške osebe.
III. POGLAVJE RAVNANJE, OBNAŠANJE IN ODNOSI V SLOVENSKI VOJSKI
1. Temeljna načela ravnanja in obnašanja
27.
Temeljna skupna vrednota pripadnikov Slovenske vojske je domoljubje. Domoljubje je zavest o pripadnosti domovini Republiki Sloveniji in nesebično izpolnjevanje dolžnosti pri uresničevanju ciljev in interesov pri zagotavljanju obrambe ter varnosti Republike Slovenije. Slovenska vojska razvija naslednje vojaške vrednote:
-
čast,
-
pogum,
-
lojalnost,
-
tovarištvo,
-
predanost.
28.
Nadrejeni zagotavljajo podrejenim čim boljše razmere za delo in od njih zahtevajo dosledno izvajanje nalog.
29.
Pripadniki Slovenske vojske dosledno spoštujejo vojaško disciplino. Podrejeni ne razpravljajo o odločitvah nadrejenih, razen kadar so k temu poklicani ali če je to v skladu s temi pravili službe. Podrejeni vljudno opozori nadrejenega na očitne napake v zvezi z opravljanjem vojaške službe, če niso prisotni drugi pripadniki.
30.
Podrejene vojaške osebe opravljajo vojaško službo v skladu s predpisi, pravili službe ter akti poveljevanja. Nadrejenemu predlagajo pobude za boljše delo. Nadrejeni je dolžan odgovoriti na prejeto pobudo. Nadrejeni, ki prejme pobudo in jo oceni za utemeljeno, pa zanjo ni pristojen, jo posreduje višjemu nadrejenemu.
31.
Nadrejeni in podrejeni si medsebojno izražajo spoštovanje in medsebojno zaupanje. Opustijo vse, kar bi slabilo povezanost vojaških oseb v vojaškem kolektivu. Še posebej varujejo zasebnost, dostojanstvo in enakopravnost podrejenih.
32.
Pripadniki Slovenske vojske med opravljanjem vojaške službe ali v vojaških objektih ter njihovih okoliših, ne izražajo ali izkazujejo intimnih čustvenih razmerij ali nežnosti (izražanje čustvenih ali intimnih besed, držanje za roko, objemanje, poljubljanje, drugi osebni stiki in podobno) do drugih pripadnikov Slovenske vojske ali pripadnikov vojska drugih držav, na način, ki bi lahko moteče vplival na vojaško službo, vojaško disciplino ali medsebojne odnose.
Zakoncev oziroma pripadnikov, ki živijo v izven zakonski skupnosti se praviloma ne razporeja v isto organizacijsko enoto, osnovno enoto ali njeno podenoto.
Pripadniki Slovenske vojske ne razkazujejo javno svojega telesa na neprimeren način ali iz neprimernih nagibov. Pripadniki Slovenske vojske ne prodajajo spolnih uslug niti ne posredujejo ali spodbujajo takšnih dejanj.
33.
Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, osebnosti ter varovanje človekovega dostojanstva so temeljna vodila vsakega pripadnika Slovenske vojske pri izvrševanju dolžnosti. Vsako ravnanje v nasprotju s temi načeli je nečastno in v nasprotju z interesi Slovenske vojske.
34.
Kakršnokoli spolno nadlegovanje, nadlegovanje ali trpinčenje je nesprejemljivo in neželeno. Pripadniki Slovenske vojske imajo pravico, da so v svojem delovnem okolju zaščiteni pred nadlegovanjem vseh vrst in trpinčenjem. Svoje sotovariše in druge osebe so dolžni pred nadlegovanjem in trpinčenjem ščititi in varovati. Pravica do lastne zaščite in dolžnost zaščite drugih oseb sta splošni dolžnosti, ne oziraje se na položaj storilca ali žrtve. Vsak pripadnik Slovenske vojske ima ne glede na njegov spol, vero in druge osebne okoliščine ter položaj, pravico do primerne in takojšnje zaščite, če je izpostavljen neželenemu ravnanju. Do primerne in takojšnje zaščite imajo pravico tudi pripadniki Slovenske vojske, ki so dolžni poročati po liniji poveljevanja, če pri opravljanju svoje dolžnosti opazijo katero od neželenih ravnanj.
35.
Ravnanje pripadnikov Slovenske vojske temelji na načelu, da je vsakršno kratenje človekovega dostojanstva in integritete nevzdržno ter nesprejemljivo in da je neželeno vsako ravnanje temelječe na katerikoli osebni okoliščini, ki ustvarja zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje za osebo ter žali njeno dostojanstvo. Pripadniki Slovenske vojske si prizadevajo, da preprečijo in odpravijo vsakršno ravnanje, ki krati dostojanstvo pripadnikov Slovenske vojske, kakor tudi dostojanstvo drugih oseb, s katerimi prihajajo v stik pri izvajanju svojih nalog. To ravnanje temelji tudi na obveznosti poveljujočih, da skrbijo za varovanje dostojanstva podrejenih pripadnikov ter drugih oseb, s katerimi pripadniki Slovenske vojske prihajajo v stik pri izvajanju svojih nalog.
36.
Nadrejeni ocenjujejo, nagrajujejo ali ukrepajo zoper podrejene v skladu s predpisi in pravili službe. Vojaška oseba ne daje prednosti drugi vojaški osebi pri napredovanju ali doseganju predpisanih ugodnosti brez utemeljenih razlogov in dejstev.
37.
Pripadniki Slovenske vojske ne izrabljajo službenih informacij za neslužbene namene niti ne prenašajo podatkov o Slovenski vojski in oboroženih silah druge države tretjim državam.
38.
Pripadniki Slovenske vojske v skladu z Zakonom o obrambi z dnem vstopa v stalno sestavo Slovenske vojske ne smejo biti člani političnih strank in v skladu z Zakonom o službi v Slovenski vojski niti med službenim časom in dejanskim opravljanjem vojaške službe ne smejo politično delovati oziroma ne smejo se udeleževati aktivnosti političnih strank, razen če gre za opravljanje službenih zadev. Pripadniki se v uniformi ne smejo udeleževati političnih shodov.
39.
Pripadniki Slovenske vojske ne smejo pisati ali vlagati skupinskih ugovorov ali pritožb zoper akte vodenja in poveljevanja. Posamične vloge v zvezi s službenimi zadevami pošiljajo pripadniki Slovenske vojske samo po službeni oziroma drugi predpisani poti.
40.
Če pripadniki Slovenske vojske opazijo nespoštovanje temeljnih načel ravnanja in obnašanja pripadnikov, določenih s temi pravili službe, so dolžni take pripadnike opozoriti, če gre za kršitev vojaške discipline, za odškodninsko ali kazensko odgovornost, ukrepajo v skladu s predpisi.
2. Nošenje uniforme in izgled
41.
Vojaško službo opravljajo vojaške osebe v predpisani uniformi. Kdor nosi uniformo Slovenske vojske, predstavlja Slovensko vojsko. Zato je dolžan skrbeti za čist in urejen izgled ter ustrezno obnašanje. Poveljniki določijo vrsto oblačil glede na vremenske razmere in predvidene aktivnosti ter zagotavljajo in nadzorujejo ustreznost nošenja uniform podrejenih. Na delo vojaške osebe lahko prihajajo in z dela odhajajo v civilnih oblekah.
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske lahko določi, da se, glede na posebno naravo dela, vojaška služba izjemoma opravlja tudi v civilni obleki.
Določene dejavnosti opravljajo pripadniki Slovenske vojske v delovnih ali drugih zaščitnih oblačilih, obutvi in drugi opremi. Ženske lahko zaradi nosečnosti opravljajo vojaško službo v civilni obleki po predhodni odobritvi poveljnika čete, njej enake ali višje enote.
42.
Pripadnik Slovenske vojske lahko nosi vojaško uniformo pri poroki, krstu, pogrebu ali drugi zasebni zadevi, če želi poudariti svojo pripadnost Slovenski vojski in če predhodno pridobi soglasje pooblaščene osebe, ki jo določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske.
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske lahko izjemoma začasno dovoli uporabo uniforme ali njenih delov tudi osebam, ki ne opravljajo vojaške službe, če gre za kulturne ali druge nevojaške namene, ki ne škodujejo ugledu Slovenske vojske.
43.
Vojaške osebe morajo biti urejeno oblečene in negovane. Moški imajo lahko brke in brado. Brada in brki morajo biti kratko pristriženi, redno negovani in urejeni. Dlake brade in brkov ne smejo biti daljše od 20 mm, oziroma ne smejo segati čez zgornji gumb srajce. Lasje morajo biti čisti. Pri pokončni drži glave lasje zadaj ne smejo segati čez vrh ovratnika in ne smejo ovirati nošenja pokrivala. Pri ženskah so lahko speti. Zalizci lahko segajo največ do sredine ušes. Lasje, brki in brada morajo biti urejeni tako, da vojaške osebe ne motijo pri uporabi zaščitne maske in drugih osebnih zaščitnih sredstev.
Lasje so lahko obarvani le v naravnih barvah las. Ličenje ne sme biti vpadljivo. Nohti morajo biti kratko pristriženi in so pri nošenju bojne uniforme lahko lakirani le z lakom nevtralne barve.
Pripadniki morajo v službenem času morebitne tetovaže primerno zakriti, tako da z njimi ne vzbujajo pozornosti.
Civilne osebe skrbijo za svojo urejenost in se prilagajajo splošnim načelom in posebnostim službe v poveljstvih, enotah in zavodih, kjer delajo.
O primerni urejenosti pripadnika, določeni s temi pravili službe, odloča nadrejeni. Nadrejeni nadzorujejo urejenost podrejenih.
44.
Pripadniki Slovenske vojske ne smejo uporabljati sončnih očal, mobilnih telefonov, prenosnih predvajalnikov, fotoaparatov, kamer in drugih elektronskih naprav ali drugih predmetov, kadar bi s tem motili ali ogrozili kvaliteto in varno izvedbo službenih nalog ali s tem kvarili izgled pripadnika Slovenske vojske. Uporaba sončnih očal, mobilnih telefonov in drugih neformacijskih sredstev v postroju ni dovoljeno.
45.
Vojaške osebe lahko nosijo med vojaško službo običajen nakit, razen tedaj ko je zaradi varnosti pri opravljanju določenih aktivnostih ali nalog to prepovedano. Za običajni nakit po teh pravilih službe se štejejo prstan, verižica in pri ženskah običajni uhani v ušesih. Pri nošenju uniforme verižica ne sme biti vidna. Nadrejeni lahko prepove nošenje nakita, če oceni, da to neposredno ogroža vojaško osebo, varno opravljanje službenih nalog ali kvari izgled uniforme. Med opravljanjem vojaške službe nosijo vojaške osebe matrikulo.
46.
Izgled pripadnikov in sodelujočih v gardni enoti Slovenske vojske oziroma v enotah, ki izvajajo protokolarne naloge, določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske.
3. Organizacija poveljevanja
47.
Z organizacijo poveljevanja v skladu z Zakonom o obrambi in z Zakonom o službi v Slovenski vojski po načelu enostarešinstva se določajo nadrejeni in podrejeni. Vsaka vojaška oseba mora ves čas vedeti, komu je podrejena in kako so razmejene pristojnosti. Nedvoumni odnosi pri poveljevanju so neizogibno potrebni za izvršitev vsakega ukaza.
48.
Smotrna ureditev poveljevanja po načelu subordinacije zagotavlja vsakemu poveljniku kar največjo svobodo uresničevanja nalog, ki so v njegovi pristojnosti. S tem je omogočen razvoj njegove iniciative in samostojnosti. Nadrejeni je dolžan v potrebnem obsegu podrejenemu zagotoviti informacije za izvedbo nalog.
49.
Pristojnost poveljevanja imajo nadrejeni, ki so istočasno poveljujoči ter njihovi namestniki. Poveljujoči lahko del pristojnosti s pooblastilom prenese na namestnika ali na drugo vojaško osebo. Če ni nadrejenega ali njegovega namestnika in ni pooblaščene osebe, prevzame poveljevanje najvišji po činu in ravna v duhu nadrejenega, dokler niso z ukazom pristojnega poveljnika razmerja na novo urejena. Poveljujoči vedno določi svojega namestnika in uredi pristojnost poveljevanja za eno stopnjo nižje.
V miru ima namestnik poveljnika med začasno odsotnostjo poveljnika v skladu z Zakonom o obrambi in izdanimi pooblastili pristojnosti poveljnika. Če je odsotnost poveljnika daljša od treh mesecev, se namestnik začasno imenuje na dolžnost poveljnika.
50.
Nadrejeni skrbijo za to, da se akti poveljevanja izvršujejo dosledno in popolno. Preverjajo njihovo izvrševanje in, če ugotovijo pomanjkljivosti, ustrezno ukrepajo.
51.
Nepooblaščeno poveljevanje se v skladu z Zakonom o obrambi in Zakonom o službi v Slovenski vojski kaznuje kot težja kršitev vojaške discipline.
52.
Vsak nadrejeni je pristojen poveljevati svojim podrejenim. Nadrejeni spoštujejo pristojnost poveljevanja svojih podrejenih in je ne zmanjšujejo brez utemeljenih razlogov.
Višji po činu, ki istočasno niso nadrejeni, nimajo pristojnosti poveljevanja tistim, ki jim niso podrejeni, razen če posredujejo zaradi ohranitve vojaške discipline, preprečitve izvršitve kaznivega dejanja in zagotavljanja varnosti moštva. V vseh drugih primerih vojaška oseba z višjim činom poveljujočega samo opozori na neustreznost poveljevanja oziroma mu svetuje.
53.
Ne glede na čin so nadrejeni:
-
poveljniki vsem pripadnikom poveljstva ali enote, ki ji poveljujejo;
-
načelniki zavodov vsem pripadnikom zavoda, ki ga vodijo;
-
načelniki ali vodje organizacijskih enot pripadnikom organizacijskih enot, ki jih vodijo;
-
poveljnik vojašnice ali tabora vsem vojaškim osebam v poveljstvih, enotah in zavodih v vojašnici ali taboru za red in varnost v vojašnici ali taboru.
Nadrejeni so tudi upravnik vadišča, upravnik strelišča, poveljnik transporta ali vojaške kolone, vodje raznih oblik izobraževanja ter usposabljanja, vodja zrakoplova, vodja ali poveljnik vozila ali vodnega plovila in drugi poveljniki oziroma nadrejeni na ustreznih dolžnostih v okviru svojih pristojnosti. Nadrejenega se vedno določi, kadar se organizirajo skupine ali posadke, ne glede na njihov namen ali naloge.
54.
Če več pripadnikov poveljstev ali enot izvaja skupne ali določene naloge, je treba pred izvedbo nalog določiti vojaško osebo, ki bo te naloge vodila. Vodjo določi nadrejeni, ki je izdal ukaz za izvedbo naloge. Če v vojni zaradi posebnih razmer to ni mogoče, prevzame vlogo nadrejenega vojaška oseba z najvišjim činom.
55.
Dolžnost vojaških oseb je poslušnost do nadrejenih. Poslušnost je obvezna. Ukaz se izvrši brez ugovarjanja, razen v primerih, ki jih določa Zakon o obrambi in Zakon o službi v Slovenski vojski. Nadrejeni je dolžan preveriti razumevanje ukaza. Podrejeni je dolžan potrditi razumevanje prejetega ukaza.
56.
Nadrejeni izda ukaz potem, ko je temeljito pretehtal njegov namen, možnosti za njegovo uresničitev in posledice. K presoji namena, vsebine in posledic ukaza lahko vključi tudi podrejene, vendar sprejema odločitev sam in na lastno odgovornost.
Če razmere nadrejenemu dovoljujejo ali je to potrebno za razumevanje ukaza, nadrejeni podrejenim obrazloži razloge za svojo odločitev.
57.
Ukaze nadrejeni izdaja odločno, natančno in razmeram primerno. Svojim podrejenim nadrejeni dopušča kar največjo mero samostojnosti in samoiniciativnosti.
58.
V skladu z Zakonom o obrambi in Zakonom o službi v Slovenski vojski nadrejeni ne sme izdati ukaza, s katerim se fizično, verbalno ali kako drugače ponižuje, sramoti oziroma žali dostojanstvo ali krati pravice podrejenega oziroma v drugih primerih, določenih z zakonom.
4. Predaja in prevzem dolžnosti
59.
Predaja in prevzem poveljniške dolžnosti se opravita po postopku za izvedbo predaje in prevzem dolžnosti, ki ga določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske. Predaja in prevzem morata biti izvedena do roka, določenega v aktu o imenovanju novega nosilca dolžnosti.
60.
Če se predaja poveljniška dolžnost, predstavitev novega poveljnika opravi nadrejeni ali vojaška oseba, ki jo on pooblasti. Predaja in prevzem dolžnosti poveljnika bataljona, njemu enake ali višje enote, se opravi po postopku določenem s temi pravili službe. Predaja in prevzem poveljniške dolžnosti se opravita na slovesen način.
5. Izvrševanje ukazov
61.
Izvrševanje ukazov je temeljni pogoj za uspešno delovanje Slovenske vojske. Tudi če vojaška oseba ne dobi ustreznega ukaza ali ga zaradi objektivnih vzrokov ne more dobiti, ukrepa v skladu s položajem in splošnimi načeli, ki temeljijo na širši zamisli ali odločitvi nadrejenega ter interesih Slovenske vojske in obrambe države. Takoj ko razmere dopuščajo, podrejeni obvesti nadrejenega o svojem ukrepanju.
62.
Podrejeni izvrši ukaz tudi, če ne razume njegovega širšega pomena in namena. Nadrejeni po potrebi razloži, zakaj je izdal ukaz. Razlaga je pomoč za izvršitev ukaza.
63.
Vojaške osebe izvršujejo ukaze nadrejenih brez ugovarjanja, popolno, dosledno, pravilno in pravočasno.
Če podrejeni ugotovi, da je prejeti ukaz v nasprotju s prejšnjim ali drugim ukazom, na to opozori nadrejenega. Podrejeni ukaz izvrši, če nadrejeni pri tem vztraja.
64.
Če podrejeni meni, da ukaz očitno ni dan v zvezi s službenimi nalogami ali da je dan z očitnim namenom, da bi poniževal osebnost podrejenega, spodbujal narodnostno ali versko nestrpnost, nestrpnost po spolu ali drugo na osebnih okoliščinah temelječo nestrpnost, podrejeni v skladu z Zakonom o službi v Slovenski vojski ukaz izvrši, vendar pred tem nadrejenega opozori na posledice takšnega ukaza. Seznani ga tudi z namero, da bo zoper ukaz ugovarjal po službeni poti višjemu nadrejenemu, če bo nadrejeni vztrajal pri izvršitvi ukaza.
Na način, določen v prejšnjem odstavku, ravna tudi podrejeni, ki je v miru prejel ukaz, za katerega je prepričan, da njegova izvršitev pomeni storitev prekrška in da bi bilo zato ogroženo njegovo življenje. V tem primeru podrejeni lahko odkloni izvršitev ukaza.
65.
Vojaška oseba v skladu z Zakonom o obrambi in z Zakonom o službi v Slovenski vojski ne sme izvršiti ukaza, ki je v nasprotju z mednarodnim vojnim in humanitarnim pravom, ali če je očitno, da bi storila kaznivo dejanje. Izvršitev takega ukaza vojaška oseba odkloni in o tem obvesti nadrejenega vojaški osebi, ki je tak ukaz izdala, takoj ko je to mogoče. Vojaška oseba, ki je tak ukaz izdala, obvestila nadrejenemu ne sme preprečiti. Višji nadrejeni o tem obvesti nadrejeno poveljstvo, to pa Generalštab Slovenske vojske.
66.
V miru lahko vojaška oseba, poleg primerov, določenih v Zakonu o obrambi, odkloni v skladu z Zakonom o službi v Slovenski vojski tudi izvršitev ukaza, če ta pomeni neposredno nevarnost za njeno zdravje in življenje, ne gre pa za izvajanje pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, za sodelovanje v mednarodnih obveznostih oziroma za opravljanje bojnih nalog v miru. O odklonitvi ukaza tisti, ki je ukaz izdal, takoj obvesti nadrejenega, ki dokončno odloči o izdanem ukazu.
Izvršitev ukaza iz prejšnjega odstavka lahko vojaška oseba odkloni samo, če se ukaz nanaša na delo s strupenimi ali kako drugače hudo škodljivimi snovmi brez zaščitnih sredstev in za katero vojaška oseba ni strokovno usposobljena oziroma če pri izvršitvi ukaza ni mogoče zagotoviti niti najnujnejših varnostnih ukrepov.
67.
Pomoč ob naravnih in drugih nesrečah po teh pravilih službe je sodelovanje pri zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, skupaj z drugimi silami za zaščito, reševanje in pomoč, iskanje in reševanje iz zraka, na morju in na kopnem, pomoč drugim državam ob naravnih in drugih nesrečah ter evakuacija slovenskih državljanov, ki so neposredno ogroženi v drugi državi.
68.
Sodelovanje v mednarodnih obveznostih po teh pravilih službe je izvrševanje obveznosti, ki jih je država sprejela v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Izvršujejo se zlasti:
-
s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah ter drugih oblikah delovanja, primernih za preprečevanje sporov, ohranjanje, vsiljevanje in vzdrževanje miru ter v kolektivni obrambi;
-
s sodelovanjem in delovanjem v skupnih poveljstvih in enotah zavezništva oziroma drugih mednarodnih organizacij;
-
z nudenjem vojaške pomoči v oborožitvi, vojaški opremi ali v drugi obliki;
-
z nudenjem humanitarne pomoči;
-
s sodelovanjem v dejavnostih za preprečevanje terorističnih in drugih pojavov ogrožanja stabilnosti in varnosti.
69.
Bojne naloge v miru po teh pravilih službe so varovanje vojaških objektov in njihovih okolišev ter drugih objektov posebnega pomena za obrambo, nadzor in zaščita zračnega prostora in morja, elektronsko bojevanje, opravljanje dolžnosti v odzivnih silah in druge bojne naloge v skladu z vojaško doktrino Slovenske vojske.
70.
Nadrejeni lahko nižje podrejenemu izjemoma izda ukaz tudi brez seznanitve neposredno podrejenega. Tisti, ki je dobil ukaz neposredno od višjega nadrejenega, ukaz izvrši in o tem obvesti svojega neposredno nadrejenega takoj, ko je to mogoče.
71.
Vojaška oseba, ki dobi ustni ukaz in ga razume, to potrdi z besedo "razumem" ter začne ukaz izvrševati.
72.
Ukaz sme spremeniti ali razveljaviti vojaška oseba, ki ga je izdala ali višji nadrejeni. Če višji nadrejeni spremeni ali razveljavi ukaz podrejenega, ga o tem obvesti takoj, ko je to mogoče. Višji nadrejeni le izjemoma spremeni ali razveljavi ukaz podrejenega v skladu s temi pravili službe.
73.
Kadar podrejeni neposredno prejme ukaz višje nadrejenega ali pristojnega inšpekcijskega organa, ki onemogoča izvršitev ukaza, ki ga je pred tem prejel od neposredno nadrejenega, obvesti o tem višje nadrejenega in izvrši prejeti ukaz. Podrejeni v tem primeru sporoči neposredno nadrejenemu, zakaj njegovega ukaza ne more izvršiti.
74.
O izvršitvi vsakega ukaza se poroča tistemu, ki je ukaz izdal takoj, ko je ukaz izvršen oziroma po preteku v ukazu določenega časa.
Če podrejeni presodi, da prejetega ukaza zaradi objektivnih razlogov ne bo mogel izvršiti, pravočasno zaprosi nadrejenega za podaljšanje roka za izvršitev ukaza.
6. Pozdravljanje
75.
Pozdravljanje je izraz medsebojnega spoštovanja. Vojaške osebe se med seboj pozdravljajo z vojaškim pozdravom. Vojaški pozdrav je pozdrav, ki ga uporabljajo vojaške osebe in je določen s postrojitvenimi pravili Slovenske vojske.
Nižji po činu oziroma razredu pozdravi višjega po činu oziroma razredu. Višji je dolžan odzdraviti. Če imata vojaški osebi enak čin ali razred, se pozdravita vzajemno oziroma mlajši pozdravi starejšega. Vojaške osebe pozdravljajo, ko nosijo pokrivalo ali so brez njega.
Vojaška oseba v uniformi z vojaškim pozdravom pozdravi tudi pripadnika oboroženih sil druge države. Z vojaškim pozdravom se pozdravi tudi civilne osebe, ki jim v skladu s temi pravili službe pripadajo vojaške časti kot so minister za obrambo in druge.
Vojaška oseba, ki zaradi objektivnih razlogov ne more pozdraviti z desno roko, lahko pozdravi ali odzdravi z običajnim civilnim pozdravom.
76.
V zaprtih službenih prostorih se vojaške osebe medsebojno pozdravijo le ob prvem prihodu na delovno mesto ali v prostor ter ob odhodu.
Ob prihodu nadrejenega v katerikoli zaprt prostor v vojašnici oziroma v vojaškem objektu ali pred zbrane pripadnike Slovenske vojske vse osebe pozdravijo tako, da brez povelja vstanejo in zavzamejo držo mirno, pri čemer najvišji po položaju oziroma vodja aktivnosti poroča. Vojaške osebe sedejo šele potem, ko sede nadrejeni. Enako vojaške osebe pozdravijo ob odhodu nadrejenega. Sedejo, ko nadrejeni zapusti prostor.
77.
Podrejene vojaške osebe z vojaškim pozdravom pozdravijo nadrejene, ko se neposredno obračajo nanje (tudi v zaprtem prostoru) v zvezi z dolžnostmi in uradnimi razgovori. Pozdravljeni je dolžan odzdraviti. Enako podrejeni in nadrejeni pozdravijo, ko je konec uradnega ali drugega razgovora.
78.
Vojaške osebe ne pozdravljajo z vojaškim pozdravom:
-
pri izvajanju taktičnih in drugih nalog, če tako narekujejo razmere;
-
v zaprtih prostorih, razen kadar je v njih organizirana slovesnost;
-
v sanitarijah, jedilnici in gostinskih objektih izven vojašnic;
-
kadar jim to onemogoča zdravstveno stanje;
-
v verskih objektih med verskimi obredi.
79.
Vojaške osebe v uniformi z vojaškim pozdravom pozdravijo himno Republike Slovenije, himno Slovenske vojske, himno Evropske unije, himne drugih držav in Organizacije združenih narodov. Vojaške osebe v uniformi z vojaškim pozdravom pozdravijo slovesno dviganje in spuščanje zastave Republike Slovenije ali zastave Slovenske vojske, zastave Evropske unije in zastav drugih držav ter Organizacije združenih narodov. Pozdrav himni se začne pri prvi in preneha pri zadnji noti.
Kadar se intonira državna himna ali himna Slovenske vojske, pripadniki Slovenske vojske praviloma pojejo besedilo himne.
V času dviganja in spuščanja zastave ter med igranjem državne himne ali himne Slovenske vojske na območju vojašnice ali tabora ni dovoljeno gibanje oseb in vozil, razen vozil na nujni vožnji.
80.
Vojaške osebe ne pozdravljajo z vojaškim pozdravom zastave in himne:
-
v postroju, razen poveljujočih na čelu postroja;
-
kadar vozijo motorna, bojna in druga vozila ter vodna plovila ali kadar se vozijo v bojnih in drugih vojaških vozilih, razen poveljnika vozila ali plovila;
-
v sakralnih objektih;
-
v zaprtih prostorih, razen kadar je v njih organizirana slovesnost;
-
ko opravljajo naloge, zaradi katerih ne morejo pozdraviti.
81.
Vojaška oseba pri vstopu na vojaško ladjo ali ob izstopu z nje pozdravi vojaško pomorsko zastavo tako, da se na gornji palubi obrne k zastavi, jo pozdravi in nadaljuje gibanje.
7. Naslavljanje in predstavljanje
82.
Vojaške osebe se med seboj vikajo. Tikanje je dovoljeno na podlagi medsebojnega dogovora razen ob uradnih in protokolarnih dogodkih.
83.
Pripadniki Slovenske vojske se naslavljajo:
-
civilne osebe z "gospod";
-
kandidati za vojake v centrih za usposabljanje s "kandidat", v vojaških šolah s "kandidat" oziroma "slušatelj";
-
vojaki in mornarji s činom ali "vojak" oziroma "mornar";
-
podčastniki in častniki s činom;
-
vojaški uslužbenci z "vojaški uslužbenec" z navedbo razreda;
-
generali vseh stopenj z "general";
-
admirali vseh stopenj z "admiral".
Pri naslavljanju vojaških oseb samo s činom oziroma položajem se pred činom oziroma položajem doda beseda "gospod".
84.
Nadrejeni ali višji nadrejeni lahko podrejenega pokliče ali naslovi po položaju ali dolžnosti. Nadrejeni se lahko naslavlja s položajem.
85.
Vojaške osebe, ki se med seboj ne poznajo, so se dolžne pri srečanju predstaviti. Nižji po činu ali položaju se predstavi prvi. Pri tem navede svoj čin, ime in priimek ter položaj, kadar je treba, pa tudi enoto, dolžnost in druge podatke. Višji oziroma starejši lahko tudi ponudi roko. Pri predstavljanju višji pove svoj čin, ime in priimek ter položaj.
86.
Vojaške osebe, ki pridejo v poveljstvo, enoto ali zavod v zvezi z opravljanjem vojaške službe, se javijo pristojni vojaški osebi in se predstavijo. Moštvu jih predstavi poveljujoči ali oseba, ki jo poveljujoči pooblasti.
87.
Pripadnika Slovenske vojske, ki je imenovan ali razporejen v poveljstvo, enoto ali zavod, sprejme pristojna vojaška oseba poveljstva, enote ali zavoda, v katero je bil napoten, ki je:
-
za vojake enotovni podčastnik, ki o tem poroča poveljniku voda oziroma nadrejenemu;
-
za podčastnike bataljonski podčastnik ali podčastnik poveljstva, ki o tem poroča poveljniku bataljona oziroma nadrejenemu;
-
za častnike in civilne osebe poveljujoči poveljstva, enote ali zavoda.
Vojaške uslužbence sprejemajo vojaške osebe na smiselno enak način kot podčastnike in častnike.
8. Razporejanje spremstva ter sprejemanje uradnih obiskov
88.
Razporejanje spremstva, sprejemanje uradnih obiskov ter druga protokolarna in postrojitvena vprašanja urejajo postrojitvena in vojaška protokolarna pravila Slovenske vojske (v nadaljnjem besedilu: vojaška protokolarna pravila).
89.
Vojaške osebe svoj prihod v poveljstvo, enoto ali zavod vedno najavijo. Sprejme jih tisti, h kateremu so namenjene. Poveljnika enote enakega ali višjega položaja, vedno pričaka poveljnik enote, v katero je prišel na obisk, na vhodu v poveljstvo enote.
90.
Za obiske ministra za obrambo v poveljstvih, enotah in zavodih Slovenske vojske se smiselno uporabljajo ta pravila službe, kot da gre za obiske vojaških oseb.
Zaposleni v Ministrstvu za obrambo lahko obiščejo poveljstvo, enoto ali zavod zaradi službenih potreb po predhodni najavi vojaški osebi, ki jo želijo obiskati. Ob vhodu v poveljstvo ali enoto se izkažejo z ustreznim identifikacijskim dokumentom, javijo poveljujočemu ali dežurnemu in ga seznanijo z namenom obiska.
91.
Predsednika Republike Slovenije, predsednika in druge poslance Državnega zbora Republike Slovenije, predsednika in svetnike Državnega sveta Republike Slovenije, predsednika in člane Vlade Republike Slovenije, predsednika in člane Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter Varuha človekovih pravic Republike Slovenije v poveljstvih, enotah in zavodih ob prihodu v poveljstvo, enoto ali zavod pri vhodu pričaka poveljnik z najvišjim položajem. Praviloma je ob sprejemu prisoten tudi minister za obrambo oziroma predstavnik Ministrstva za obrambo, ki ga določi minister za obrambo ter načelnik Generalštaba Slovenske vojske oziroma visoki častniki, ki jih določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske. Če so navedeni nosilci državnih funkcij vabljeni na vojaške slovesnosti, jih poveljnik z najvišjim položajem oziroma poveljnik, ki vodi vojaško slovesnost, pričaka na prireditvenem prostoru.
Obiski iz prejšnjega odstavka v poveljstvih, enotah in zavodih Slovenske vojske se predhodno dogovorijo v kabinetu ministra za obrambo.
92.
Ta pravila službe se uporabljajo tudi za obiske ministrov za obrambo drugih držav, obrambnih ali vojaških delegacij ali enot drugih vojska ter mednarodnih organizacij.
Obiski vojaških delegacij in enot drugih držav ter mednarodnih organizacij se načrtujejo z letnimi ali drugimi načrti poveljstev, enot in zavodov.
Vojaško delegacijo ali enoto iz prejšnjega odstavka lahko ob prestopu državne meje pričaka ena ali več vojaških oseb.
Vojaške ladje drugih držav pri vplutju in izplutju iz pristanišča spremlja častnik za povezavo, vkrcan na plovilo luškega pilota.
Praviloma se za gostitelja obiska vojaške delegacije ali enote druge države pooblasti vojaška oseba enakega položaja, kot ga ima vodja delegacije ali enote, ki prihaja na obisk.
93.
Poveljniki enot, h katerim prihajajo na obisk župani, te pričakajo na vhodu v poveljstvo oziroma na kraju prireditve, če so bili vabljeni na prireditev, ali za to pooblastijo podrejenega. O delovnih obiskih županov poveljniki obvestijo nadrejenega.
94.
Poveljstvo, enota ali zavod se praviloma odzove vabilu za sodelovanje na državnih slovesnostih in lokalnih praznovanjih, kadar jih organizira lokalna skupnost. Prireditve se udeležijo po odločitvi poveljnika vojaške osebe iz poveljstva, enote ali zavoda v službenih ali slovesnih uniformah.
Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za udeležbo na slovesnostih, praznovanjih in drugih prireditvah, ki jih organizirajo gospodarske družbe, zavodi, športna društva in druge nepolitične nevladne organizacije in nanje povabijo poveljstvo, enoto ali zavod.
9. Ugovori, prošnje in pritožbe
95.
Namen in postopek uradnega razgovora urejata Zakon o obrambi in Zakon o službi v Slovenski vojski.
Pripadnik Slovenske vojske lahko zaprosi neposredno nadrejenega tudi za osebni razgovor. Na osebnem razgovoru lahko podrejeni seznani nadrejenega z osebnimi zadevami, ki niso predmet uradnega razgovora. V osebnem razgovoru nadrejeni ne sprejema odločitev in ne vodi uradne evidence.
96.
Vloge, s katerimi vojaške osebe uveljavljajo statusne in druge pravice v zvezi z vojaško dolžnostjo, s prostovoljnim služenjem vojaškega roka in usposabljanjem v pogodbeni rezervi Slovenske vojske, se rešujejo v upravnem postopku v skladu s predpisi.
97.
Vloge, s katerimi pripadniki Slovenske vojske uveljavljajo pravice v zvezi z delovnopravnim statusom, se rešujejo po delovnopravnih predpisih in niso predmet uradnih razgovorov.
98.
Sodna in druga uradna pisanja, ki se skladno s postopkovnimi predpisi pripadnikom Slovenske vojske vročajo preko pristojnih poveljstev, prevzame oseba, ki je v poveljstvu, enoti ali zavodu pooblaščena za opravljanje zadev pisarniškega poslovanja.
Pooblaščena oseba je dolžna pisanje iz prejšnjega odstavka naslovniku dostaviti v čim krajšem času, najkasneje pa v 24 urah oziroma, če je naslovnik na terenu, najkasneje v 48 urah. Naslovnik je ob sprejemu pisanja dolžan izpolniti vročilnico ali povratnico in jo vrniti pooblaščeni osebi, ki jo nemudoma pošlje pošiljatelju.
Če je naslovnik v času prispetja pisanja v bolniškem staležu, se lahko vročitev opravi s kurirjem tudi doma, če pa to ni mogoče ali če je naslovnik službeno odsoten dalj časa ali ni več vojaška oseba, se pošiljatelju pisanje vrne z ustreznim zaznamkom na vročilnici ali povratnici ali pa s posebnim spremnim dopisom. Če naslovnik odkloni sprejem pisanja, vročitelj to zabeleži na povratnici.
Poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote lahko v primeru, ko vročitve ne more opraviti pooblaščena oseba v vojašnici, določi eno ali več oseb, ki bodo pisanje vročili na domu kot kurirji.
Pisanja iz te točke se vročajo naslovnikom neodprta. Evidentirajo se z vpisom pošiljatelja, naslovnika in vsebine pisanja, ki je razvidna iz vročilnice ali povratnice.
Pooblaščena oseba vrne pošiljatelju pisanje z zabeležko in z obrazložitvijo, zakaj vročitev ni bila mogoča, najkasneje v 48 urah od ugotovitve, da je naslovnik odklonil sprejem oziroma če vročitve ni bilo mogoče opraviti zaradi drugih razlogov.
99.
V poveljstvih, enotah in zavodih Slovenske vojske se določijo zaupniki skladno z Zakonom o službi v Slovenski vojski.
Vodne zaupnike izberejo pripadniki voda na sestanku, ki ga skliče poveljnik voda. O izbiri se glasuje. Izbran je tisti pripadnik, ki dobi večinsko podporo. Izmed vodnih zaupnikov se v četi izvoli četni zaupnik na sestanku kolektiva čete, ki ga skliče poveljnik čete. Izbran je tisti vodni zaupnik, ki dobi večinsko podporo. V vodu, iz katerega je izbran četni zaupnik, se izvedejo volitve za novega vodnega zaupnika. Pristojnosti vodnih oziroma četnih zaupnikov prenehajo z dnem, ko so izbrani novi zaupniki.
100.
Vodni in četni zaupniki o svojem delu seznanjajo nadrejene najmanj enkrat mesečno. Zaupniki imajo neomejen dostop do pripadnikov svoje enote in pogovora z njimi. V soglasju s pristojnim poveljnikom zaupnik lahko skliče sestanek pripadnikov enote ali dela enote. Enotovni podčastniki in zaupniki tesno sodelujejo in izmenjujejo informacije o medsebojnih odnosih in delovnem vzdušju v vodu ali četi.
101.
Vojaška oseba lahko v skladu z Zakonom o službi v Slovenski vojski namesto po službeni poti posreduje predlog, prošnjo ali zahtevo vodnemu zaupniku, če se ta nanaša na akte vodenja in poveljevanja oziroma ravnanje drugih vojaških oseb ali nadrejenih in je v zvezi z vojaško osebo. Vodni zaupnik mora brez odlašanja po službeni poti tak predlog, prošnjo ali zahtevo posredovati nadrejenemu, ki o njej odloči ali sprejme vojaško osebo na uradni razgovor.
Na zahtevo poveljnika voda ali čete vodni ali četni zaupnik poda mnenje o zadevah, ki jih uveljavlja vojaška oseba po službeni poti na zahtevo poveljnika voda ali čete.
10. Službena ocena
102.
Službena ocena je ocena usposobljenosti za opravljanje vojaške dolžnosti in uspešnosti pri opravljanju vojaške dolžnosti, ki jo izdela pristojni nadrejeni za podrejenega na podlagi rednega spremljanja njegovega dela.
S službeno oceno, ki mora biti obrazložena, se ocenjujejo vsi pripadniki Slovenske vojske.
Čas za izdelavo službene ocene in ocenjevalno obdobje določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske.
103.
Službene ocene se upoštevajo pri dajanju predlogov za povišanja in napredovanja, napredovanju v plačilni razred, dajanju predlogov za priznanja, razporejanje na druge zahtevnejše dolžnosti ter določanje kandidatov za vključevanje v programe vojaškostrokovnega izobraževanja in usposabljanja ter v drugih primerih, določenih s predpisi.
Službene ocene dajejo praviloma nadrejeni ali pristojni za ocenjevanje, določeni z akti poveljevanja. Poveljnik voda ali njemu enake enote je prvi pristojen za službeno ocenjevanje.
Pri službenem ocenjevanju vojakov, podčastnikov in nižjih vojaških uslužbencev sodelujejo enotovni podčastniki.
Nadrejeni, pooblaščeni za službeno ocenjevanje, podrejene seznanijo s kriteriji in merili za ocenjevanje. Ocena, s katero pripadnik ni seznanjen ali je ni podpisal višji nadrejeni, ni veljavna. Pripadnik je seznanjen z oceno, ko jo podpiše. V primeru odklonitve podpisa se naredi uradni zaznamek, kar predpostavlja, da je bil pripadnik seznanjen s službeno oceno.
Podrejeni se zoper službeno oceno lahko pisno pritoži po službeni poti poveljniku bataljona, njemu enake ali višje enote v skladu s temi pravili službe.
104.
O pritožbi zoper službeno oceno odloča komisija, ki jo imenuje poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote.
Komisijo sestavljajo član iz neposredno nadrejenega poveljstva, član iz višje nadrejenega poveljstva ter član iz enote, iz katere je vojaška oseba, ki se je pritožila. Člani komisije morajo imeti enak ali višji čin oziroma razred, kot ga ima vojaška oseba, ki se je pritožila, in ne smejo biti njej podrejeni. Komisija se mora sestati v treh dneh, opraviti preizkus ocene in v nadaljnjih sedmih dneh odločiti o pritožbi. O svoji odločitvi komisija pisno obvesti vojaško osebo, ki se je pritožila, ter nadrejenega, ki je komisijo imenoval. Odločitev komisije je dokončna.
105.
Kriterije za ocenjevanje usposobljenosti in uspešnosti opravljanja vojaške dolžnosti, vsebino in obliko službene ocene ter postopek izvajanja in preizkusa službene ocene za pripadnike Slovenske vojske podrobneje uredi minister za obrambo.
11. Izobraževanje in usposabljanje
106.
Izobraževanje in usposabljanje vojaških oseb se načrtuje in izvaja v skladu s predpisi in letnimi načrti. Prednost pri vključevanju v izobraževalne programe imajo tiste vojaške osebe, za katere je takšno izobraževanje predvideno po karierni poti in imajo višjo službeno oceno.
Vojaško strokovno izobraževanje in usposabljanje se izvaja v skladu z letnimi načrti in programi v Slovenski vojski, Ministrstvu za obrambo, v javnih šolah ali v šolah drugih držav.
Kriteriji za izbor kandidatov za izobraževanje in usposabljanje se določijo s programi ali akti poveljevanja.
12. Razporejanje na druge dolžnosti
107.
Nadrejeni predlaga ali odloči o razporeditvi ali imenovanju podrejene vojaške osebe po predpisanem postopku in v skladu s svojimi pooblastili. Pri tem prednost daje tistim, ki imajo poleg splošnih pogojev, določenih s formacijo:
-
višjo službeno oceno;
-
več izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih vojaških dolžnosti oziroma dela;
-
več izkušenj v mednarodnih operacijah in misijah oziroma na mednarodnih dolžnostih.
Pred postavitvijo poda svoje mnenje prvi nadrejeni, ki ima pristojnost poveljevanja.
Vojaško osebo je treba pred prevzemom dolžnosti usposobiti za opravljanje dolžnosti.
Vojaška oseba lahko po službeni poti zaprosi za svojo razporeditev ali imenovanje na drugo vojaško dolžnost.
13. Opravljanje nalog v začasnih skupinah
108.
Za izvedbo določenih nalog ali del, ki so nujna ali jih je treba opraviti v določenem času oziroma vplivajo na pripravljenost vojske, poveljniki bataljonov, njim enakih ali višjih enot, določijo začasne skupine. Začasne skupine se oblikujejo zlasti za inventure, proučitev izrednih dogodkov, kot inštruktorske ali operativne skupine, vodstva ali organi vaj ter drugih usposabljanj in kot skupine za proučitev ter pripravo gradiv, elaboratov, projektov in podobnih nalog.
Začasne skupine, njihova sestava, naloge in organizacija poveljevanja se določijo z akti poveljevanja. Imenovanje vojaških oseb v začasno skupino se opravi na podlagi njihove strokovne usposobljenosti in službenih potreb. Praviloma se pred delovanjem začasnih skupin izvedejo priprave za delo članov take skupine.
109.
Za imenovanje pripadnikov v začasne skupine so pristojni:
-
poveljnik bataljona ali njemu enake enote do 10 dni;
-
poveljnik brigade ali njej enake enote do 30 dni;
-
poveljnik operativnega ali njemu enakega poveljstva do 6 mesecev;
-
načelnik Generalštaba Slovenske vojske do enega leta.
Pristojni poveljniki iz prejšnjega odstavka ukaz za imenovanje v začasno skupino izdajo za isti namen lahko le enkrat.
Skupni čas razporeditve oziroma imenovanja v začasno skupino lahko traja največ eno leto.
110.
Določila prejšnje točke veljajo za začasne skupine, ki opravljajo naloge v polnem delovnem času. Pravice iz delovnega razmerja, nadomestila in službeno ocenjevanje med delom v začasni skupini se uredijo z aktom o ustanovitvi ali imenovanju začasne skupine. Delo v začasni skupini se ne šteje za začasno razporejanje na drugo formacijsko dolžnost. Dela in naloge v začasni skupini morajo biti praviloma primerljive s formacijsko dolžnostjo, z usposobljenostjo in izkušnjami posameznika.
14. Disciplinski in odškodninski postopek
14.1. Splošne določbe
111.
Pripadniki Slovenske vojske so disciplinsko in odškodninsko odgovorni v skladu z Zakonom o obrambi in Zakonom o službi v Slovenski vojski.
112.
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske izda pooblastilo za vodenje disciplinskega postopka za vsak primer posebej. Pooblastilo je lahko poimensko ali pa se veže na formacijsko dolžnost. Odločitev za vodenje disciplinskega postopka na prvi stopnji v posamičnem primeru mora biti praviloma sprejeta v sedmih dneh od prejema predloga oziroma v roku, ki omogoča izvedbo postopka znotraj zastaralnih rokov.
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske lahko z ukazom prenese pristojnost vodenja in odločanja v disciplinskem postopku na prvi stopnji na poveljnike bataljonov, njim enakih ali višjih enot ali na druge pripadnike v skladu z Zakonom o obrambi in Zakonom o službi v Slovenski vojski. Šteje se, da je tako pooblastilo načelnik Generalštaba Slovenske vojske izdal poveljnikom bataljonov, njim enakih ali višjih enot z dnem, ko je razglašeno izredno ali vojno stanje.
Za vodenje disciplinskega postopka zoper vojaško osebo se lahko pooblasti le vojaško osebo, ki ima najmanj enak ali višji čin oziroma razred kot vojaška oseba, zoper katero se vodi disciplinski postopek.
113.
Pooblaščene vojaške osebe lahko vodijo disciplinski postopek zoper pripadnika, ki mu niso podrejene ali z njim niso v sorodu. Za pooblaščeno osebo ne sme biti imenovana vojaška oseba, ki v obravnavani disciplinski zadevi nastopa kot priča, oškodovanec ali kjer obstaja utemeljen dvom v njeno nepristranskost.
14.2. Disciplinski postopek zoper pripadnike stalne sestave
114.
Disciplinski postopek zoper pripadnike stalne sestave Slovenske vojske se uvede s pisnim sklepom, ki ga izda načelnik Generalštaba Slovenske vojske oziroma oseba, ki jo pooblasti v skladu s temi pravili službe. Disciplinski postopek se uvede na predlog poveljnika bataljona, njemu enake ali višje enote, ki je nadrejen vojaški osebi, za katero obstaja utemeljen sum, da je kršila vojaško disciplino. Predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper pripadnika stalne sestave lahko dajo tudi predstojnik Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, glavni inšpektor za obrambo ter poveljnik bataljona vojaške policije.
Predlog za uvedbo disciplinskega postopka se pošlje načelniku Generalštaba Slovenske vojske neposredno. Po službeni poti predlagatelj obvesti nadrejenega o vloženem predlogu.
Pobudo za uvedbo disciplinskega postopka poveljniku bataljona, njemu enake ali višje enote lahko dajo tudi nižji poveljniki pisno, če ugotovijo, da je prišlo do kršitve vojaške discipline. Vlagatelj predloga se po končanem disciplinskem postopku obvesti o ugotovljeni odgovornosti in morebitnem izrečenem ukrepu oziroma o razlogih, zakaj disciplinski postopek na podlagi predloga ni bil uveden.
Določbe teh pravil službe se smiselno uporabljajo tudi za vodenje disciplinskega postopka zoper civilne osebe v vojski.
115.
Če načelnik Generalštaba Slovenske vojske v skladu z zakonom pooblasti določeno osebo za vodenje disciplinskega postopka na prvi stopnji, se postopek uvede s pisnim sklepom, ki ga izda pooblaščena oseba. Šteje se, da je postopek uveden na dan izdaje sklepa. O uvedbi disciplinskega postopka pooblaščena oseba obvešča neposredno nadrejenega osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek.
116.
Vsakdo lahko po službeni poti obvesti nadrejenega o sumu kršitve vojaške discipline. Nadrejeni, ki je obvestilo sprejel, je dolžan o tem v 24 urah obvestiti vojaško osebo, pristojno za vložitev predloga za uvedbo disciplinskega postopka.
117.
Predlog za uvedbo disciplinskega postopka se vloži brez odlašanja, v pisni obliki, obrazložen in z navedbo dokazov.
118.
Pripadnika stalne sestave, zoper katerega je uveden disciplinski postopek zaradi težje kršitve vojaške discipline, lahko vojaška oseba, ki je pristojna za vodenje disciplinskega postopka, do dokončne odločitve v disciplinskem postopku skladno z Zakonom o obrambi in Zakonom o službi v Slovenski vojski, začasno odstrani s formacijske dolžnosti ali dela ali mu omeji ali odvzame pooblastila oziroma predlaga, da se ga začasno imenuje na drugo formacijsko dolžnost.
119.
Za vprašanja v disciplinskem postopku zaradi kršitve vojaške discipline pripadnikov stalne sestave, ki niso urejena z Zakonom o obrambi in Zakonom o službi v Slovenski vojski ali temi pravili službe, se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo postopek pred sodišči, ki so pristojna za spore iz delovnih razmerij.
120.
Za pripadnike rezervne sestave, ki so sklenili z Ministrstvom za obrambo pogodbo o službi v rezervni sestavi, se v času veljavnosti pogodbe med dejanskim opravljanjem vojaške službe v miru disciplinska odgovornost ugotavlja po postopku, ki velja za pripadnike stalne sestave.
14.3. Disciplinski postopek zoper pripadnike Slovenske vojske med opravljanjem vojaške službe v času povišane pripravljenosti oziroma v izrednem ali vojnem stanju
121.
Za vodenje disciplinskega postopka v enoti ali začasni skupini v času povišane pripravljenosti, ki vključuje tudi vojaško službo izven države oziroma v izrednem ali vojnem stanju, je pristojen neposredno nadrejeni taki enoti ali skupini, ki ima tudi pooblastila načelnika Generalštaba Slovenske vojske, določena s temi pravili službe za ugotavljanje disciplinske odgovornosti. Ob razglasitvi izrednega stanja ali vojnega stanja oziroma pri izvajanju vojaške obrambe v skladu z Zakonom o obrambi je za vodenje in odločanje v disciplinskem postopku zaradi lažjih kršitev pristojen poveljnik voda njemu enake ali višje enote.
Vojaška oseba iz prejšnjega odstavka praviloma izda sklep o uvedbi disciplinskega postopka po teh pravilih službe v roku 24 ur.
S sklepom o uvedbi disciplinskega postopka disciplinski organ razpiše tudi disciplinsko obravnavo. Vročitev sklepa pripadniku, za katerega obstaja utemeljen sum kršitve vojaške discipline, se šteje tudi za vročitev vabila na disciplinsko obravnavo, kar mora biti v sklepu tudi navedeno.
Priče se na disciplinsko obravnavo vabijo pisno, neposredno ali preko telekomunikacijskih sredstev, o čemer je disciplinski organ dolžan narediti uradni zaznamek, ki se šteje tudi za dokaz o vročitvi.
Sindikat se obvesti o izvedenih disciplinskih postopkih in o izrečenih disciplinskih ukrepih, ko preneha čas povišane pripravljenosti oziroma po vrnitvi v državo oziroma prenehanju izrednega ali vojnega stanja.
122.
Disciplinska obravnava mora biti praviloma izvedena v treh dneh od izdaje sklepa o uvedbi disciplinskega postopka. Na disciplinski obravnavi mora biti pripadniku omogočeno, da se izjasni o očitanih kršitvah in poda zagovor. Zaslišanja prič, listine, materialni in drugi dokazi se izvedejo v skladu z nastalimi razmerami.
123.
Disciplinski organ mora najkasneje v petih dneh po koncu disciplinske obravnave izdati pisno odločbo o disciplinski odgovornosti, če je to mogoče. Če to ni mogoče, se kopija zapisnika z disciplinske obravnave šteje za pisni odpravek odločbe, ki se pripadniku, zoper katerega je bil voden postopek, vroči ob zaključku zadeve.
Zapisnik se šteje za pisni odpravek odločbe, če vsebuje:
-
datum, uro in kraj izvedbe disciplinske obravnave;
-
imena in priimke ter čin ali razred pooblaščene osebe, ki je vodila postopek, pripadnika v postopku in zapisnikarja;
-
pravno kvalifikacijo očitane kršitve;
-
zagovor pripadnika v postopku;
-
navedbe prič, če so bile zaslišane;
-
povzetek vsebin listin, če so bile uporabljene kot dokaz;
-
odločitev o odgovornosti, pri čemer mora biti navedena pravna kvalifikacija tiste kršitve, za katero je bil pripadnik spoznan za odgovornega, olajševalne in oteževalne okoliščine, ki so bile upoštevane pri izreku ukrepa, ukrep, način izvedbe ukrepa in navedba, da je bil pripadnik seznanjen s pravico do ugovora in z rokom ter s postopkom za vložitev ugovora;
-
podpis disciplinskega organa in pripadnika v postopku.
124.
Ne glede na roke, določene s temi pravili službe, se pripadniku v izrednem ali vojnem stanju oziroma pri izvajanju vojaške obrambe v skladu z Zakonom o obrambi, ne sme izreči disciplinski ukrep isti dan, ko se je izvedelo za kršitev in za storilca, ampak mora preteči najmanj 24 ur od takrat, ko se je izvedelo zanju.
Za obdobje, ko je bil pripadniku v vojnem stanju kot disciplinski ukrep izrečen zapor, ima pravico do 60 odstotkov osnovne plače, izplačane v zadnjem mesecu pred nastopom kazni zapora.
125.
Rok za ugovor je tri dni in začne teči naslednji dan po vročitvi odločbe oziroma po prejemu kopije zapisnika o disciplinski obravnavi.
126.
Pripadnik lahko zoper odločitev prvostopenjskega disciplinskega organa ugovarja pisno ali ustno, o čemer se naredi zapisnik. Ugovor se vloži pri organu, ki je odločil na prvi stopnji, ter se posreduje disciplinski komisiji v skladu z Zakonom o obrambi. O ugovoru zoper odločitev o disciplinski odgovornosti prve stopnje odloča tričlanski senat komisije na ozemlju Republike Slovenije ali izven države, o čemer odloči predsednik komisije, upoštevaje težo, zahtevnost in ekonomičnost postopka.
127.
Ob ugovoru zoper odločitev o disciplinski odgovornosti predsednik disciplinske komisije, ki je sprejel ugovor, skliče sejo disciplinske komisije najkasneje v treh dneh od prejema ugovora.
Disciplinska komisija v petih dneh po obravnavi ugovora izda pisno odločbo. Kadar to ni mogoče, se kopija zapisnika z odločitvijo šteje za pisni odpravek odločbe, če vsebuje sestavine določene s temi pravili službe za zapisnik disciplinske obravnave.
128.
Če zaradi nastalih bojnih in podobnih razmer v disciplinskem postopku ni mogoče opraviti posameznega dejanja, se postopek prekine. V času prekinitve postopka zastaralni roki ne tečejo.
14.4. Potek disciplinskega postopka
129.
Sklep o uvedbi disciplinskega postopka ima naslednje sestavine:
-
številko in datum izdaje pooblastila za vodenje disciplinskega postopka;
-
ime in priimek, čin ali razred ali naziv in dolžnost pripadnika;
-
opis kršitve z datumom in uro ter navedbo kršitve vojaške discipline, ki se pripadniku očita;
-
dokaze, na podlagi katerih obstaja utemeljen sum, da je pripadnik kršil vojaško disciplino;
-
pouk pripadniku, da se lahko zagovarja sam ali po pooblaščencu;
-
podpis izdajatelja.
Zoper sklep o uvedbi disciplinskega postopka ni pritožbe, kar se navede v sklepu o uvedbi disciplinskega postopka.
130.
V disciplinskem postopku ni dovoljeno ugotavljati odgovornosti za disciplinske kršitve, ki niso vsebovane v sklepu o uvedbi disciplinskih postopkov. Če se med postopkom ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je pripadnik storil tudi druge kršitve vojaške discipline, je za te kršitve potrebno izdati nov sklep o uvedbi disciplinskega postopka, pri čemer se šteje, da je bilo pooblastilo dano tudi za obravnavo teh kršitev. Zaradi ekonomičnosti postopka se za obravnavo vseh disciplinskih kršitev lahko vodi enoten postopek.
131.
O disciplinski odgovornosti odloči disciplinski organ na podlagi disciplinske obravnave. Disciplinski organ se lahko o posameznih vprašanjih, ki se tičejo vodenja disciplinskega postopka, posvetuje s pravnim svetovalcem, ki je lahko navzoč na disciplinski obravnavi.
132.
Ko disciplinski organ ugotovi, da lahko sprejme odločitev, naznani, da je ustna obravnava končana. Prisotne napoti iz prostorov, kjer disciplinska obravnava poteka. V prostoru poleg disciplinskega organa ostane samo zapisnikar. Odločitev disciplinskega organa se zapiše v zapisnik.
133.
Morebitne stroške disciplinskega postopka lahko pripadnik ali njegov pooblaščenec priglasi najkasneje do konca disciplinske obravnave. Pripadnik je do povrnitve nujnih in potrebnih stroškov disciplinskega postopka upravičen, če je bil disciplinski postopek zoper njega ustavljen. Stroški disciplinskega postopka obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon o pravdnem postopku priznava pravico do nagrade. O stroških disciplinskega postopka odloči disciplinski organ v sklepu o ustavitvi disciplinskega postopka oziroma odločitvi o disciplinski odgovornosti ali s posebnim sklepom.
134.
Razglasitev odločitve disciplinskega organa je javna. Pripadnik, ki je v postopku, se seznani s pravico do ugovora na pisni odpravek odločbe. Tej pravici se lahko odpove. Pouk o pravici do ugovora in odpovedi tej pravici je potrebno zapisati v zapisnik. Pisna odločba mora biti izdelana najkasneje v 30 dneh, šteto od dneva izdaje zapisnika, in vsebuje uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk.
135.
Disciplinski organ lahko na podlagi izvedene disciplinske obravnave sprejme odločitev, da ustavi disciplinski postopek ali ugotovi, da je pripadnik odgovoren za disciplinsko kršitev in mu izreče ustrezen disciplinski ukrep.
136.
Zoper odločbo disciplinskega organa prve stopnje lahko pripadnik v skladu z Zakonom o obrambi vloži ugovor na disciplinsko komisijo Ministrstva za obrambo v roku osmih dni od vročitve pisnega odpravka disciplinske odločbe. Ugovor se vloži pri organu, ki je odločal na prvi stopnji.
137.
Disciplinska komisija praviloma odloča brez prisotnosti pripadnika, če pa razmere dopuščajo, lahko pripadnik neposredno na seji dopolni svoj ugovor.
138.
Zoper odločitev disciplinske komisije ima pripadnik pravico zahtevati sodno varstvo pred sodiščem, pristojnim za delovne spore. Pripadnik lahko vloži tožbo v roku 30 dni od dneva, ko mu je bila vročen akt disciplinske komisije, s katerim je odločila o njegovi odgovornosti.
14.5. Disciplinski postopek zoper vojake na služenju vojaškega roka in pripadnike rezervne sestave
139.
Disciplinski postopek se začne na predlog poveljnika voda, njemu enake ali višje enote. Predlog se poda pisno ali ustno na uradnem razgovoru v treh delovnih dneh od dneva kršitve oziroma od dneva, ko se je za kršitev vojaške discipline izvedelo. Disciplinski postopek vodi in o njem odloča poveljnik čete ali njej enake enote. Če kršitev vojaške discipline ni povzročila večjih škodljivih posledic, poveljnik čete izreče disciplinski ukrep takoj po zaslišanju pripadnika.
Poveljnik čete je pooblaščen za izrek disciplinskih ukrepov opomin, javni opomin, prepoved izhoda v prostem času in podaljšano opravljanje dolžnosti notranje službe v skladu s predpisi in temi pravili službe.
Če je kršitev vojaške discipline imela večje škodljive posledice, poveljnik čete ali njej enake enote lahko imenuje tričlansko komisijo, ki praviloma v treh dneh od imenovanja zasliši pripadnika, zbere in prouči dokaze ter vse okoliščine v zvezi s kršitvijo vojaške discipline in poda mnenje poveljniku.
140.
Zoper vojaka na služenju vojaškega roka se postopek praviloma zaključi, dokler opravlja vojaško službo. Postopek se nadaljuje in zaključi tudi, če je med postopkom pripadniku prenehala vojaška služba.
Pripadnik lahko zahteva od tistega, ki vodi disciplinski postopek, da sta pri zaslišanju prisotna vodni ali četni zaupnik in vodni ali četni podčastnik.
141.
Za eno ali več kršitev vojaške discipline, ki se obravnavajo istočasno, se pripadniku izreče samo en disciplinski ukrep.
Disciplinski ukrep se lahko izreče šele, ko je bil vojak na služenju vojaškega roka zaslišan in so zbrani dokazi za ugotovitev kršitve vojaške discipline in odgovornost pripadnika. O zaslišanju se vodi zapisnik. Zapisnik ni potreben, če kršitev vojaške discipline ni imela škodljivih posledic in če je vojak na služenju vojaškega roka podal pisno izjavo.
142.
Zoper disciplinski ukrep lahko vojak na služenju vojaškega roka ugovarja v treh dneh od dneva, ko mu je bil ukrep izrečen. Ugovor se vloži osebi, ki je odločila o zadevi na prvi stopnji, o njej pa dokončno odloči poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote oziroma nadrejeni vojaški osebi, ki je odločil na prvi stopnji. Njegova odločitev o pritožbi je dokončna in zoper njo ni pravnega sredstva. Disciplinski ukrep se izvede, ko postane odločitev o izreku dokončna.
143.
Opomin vojaku na služenju vojaškega roka se vpiše v knjigo uradnih razgovorov in v dokumente vojaške evidence vojaške osebe, ki ji je bil ukrep izrečen.
144.
Javni opomin se prebere pred postrojem enote praviloma tedaj, ko se bere dnevni ukaz. Pred tem se ukrep izreče vojaku na služenju vojaškega roka na uradnem razgovoru. Ukrep se vpiše v knjigo uradnih razgovorov in v dokumente vojaške evidence vojaške osebe, ki ji je bil ukrep izrečen.