Sodni red

817. Sodni red

Na podlagi 81. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) po predhodno pridobljenem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 20. 12. 1994 izdaja ministrica za pravosodje

S O D N I R E D

I. SPLOŠNI DEL

1. Uvodne določbe

1. člen

Sodni red določa notranjo organizacijo sodišč, poslovanje sodišč v posameznih vrstah zadev, organizacijo in poslovanje v zadevah nujnih procesnih dejanj, pravila o dodeljevanju zadev sodnikom, način poslovanja sodišča v primerih, ko stranka, priča ali udeleženec uporablja pred sodiščem svoj jezik in pisavo, poslovanje v zadevah sodne uprave, pisarniško-tehnično in finančno poslovanje sodišč, informatizacijo sodišč, pravno pomoč med sodišči in drugimi organi ter mednarodnopravno pomoč, posebne dolžnosti sodnega osebja ter druga vprašanja, če zakon tako določa.

Določbe sodnega reda se uporabljajo pri poslovanju v zemljiški knjigi, sodnem registru, izvršbi, overitvah, pri poslovanju s taksami, v strokovnih knjižnicah, v arhivu, v sprejemu in odpravi pošte ter za finančno-računsko poslovanje, če tega ne urejajo posebni predpisi.

2. člen

Določbe sodnega reda veljajo za vsa sodišča s splošno pristojnostjo in za specializirana sodišča, razen v primerih, ko zakon določa drugače.

3. člen

Predsednik sodišča po tem sodnem redu je predsednik sodišča splošne pristojnosti in specializiranega sodišča, če to ni v zakonu ali drugem predpisu drugače določeno.

Predsednika sodišča v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik.

Predsednik sodišča, ki ima neposredno višji položaj je po tem sodnem redu predsednik višjega sodišča za okrožna in okrajna sodišča, predsednik višjega delovnega in socialnega sodišča za delovna sodišča ter delovno in socialno sodišče ter predsednik vrhovnega sodišča pa za višja sodišča.

4. člen

Sodnik po tem sodnem redu je tako sodnik posameznik, sodnik poročevalec zunajobravnavnega senata in senata druge in tretje stopnje, kakor tudi predsednik senata oziroma senat, če iz posamezne določbe ne izhaja, da gre le za enega izmed njih.

5. člen

Sodno osebje so: direktorji sodišč, sodniški pomočniki, strokovni sodelavci, sodniški pripravniki, direktor in strokovni delavci v centru za informatiko in drugi delavci pri sodišču.

Sodno osebje odgovarja za izvrševanje opravil, ki so mu naložena v okviru organizacijske enote, na kateri dela.

6. člen

Za izvajanje tega sodnega reda skrbita predsednik sodišča, direktor sodišča in minister, pristojen za pravosodje.

Minister, pristojen za pravosodje, razlaga sodni red in daje navodila za njegovo izvajanje.

Sodni red se uporablja ob upoštevanju razlag in navodil, ki se nanj nanašajo.

2. Zagotavljanje javnosti dela

7. člen

Sodišča zagotavljajo javnost obravnavanja skladno s procesnimi predpisi, glede zadev sodne uprave pa skladno s predpisi o dostopu do informacij javnega značaja.

Sodišče obvešča javnost o svojem delu ter o svojih odločbah in stališčih, ki zanimajo javnost, preko publikacij in drugih medijev, na tiskovnih konferencah ali na drug primeren način.

S svojim delom, ugotovitvami in problemi lahko sodišče seznanja javnost na tiskovnih konferencah.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije objavlja pomembne odločbe v zbirki sodnih odločb, sprejeta pravna mnenja in načelna pravna mnenja pa v Pravnih mnenjih Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Izbrana sodna praksa je javnosti dostopna preko spletnih strani slovenskega sodstva.

8. člen

Sodišča spremljajo poročanje medijev na svojem območju in obveščajo javnost o svojem delu in problemih.

Za spremljanje medijev in obveščanje javnosti skrbi predsednik sodišča oziroma po njegovem pooblastilu oseba, pooblaščena za odnose z javnostmi. Sodišče lahko v ta namen ustanovi posebno službo.

Pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije deluje Služba za odnose z javnostmi.

8.a člen

Služba za odnose z javnostmi pri Vrhovnem sodišču izvaja obveznosti sodišča oziroma sodstva glede komunikacij z javnostmi, nudi strokovno pomoč sodiščem, izvaja nadzor nad javno podobo in pojavnostjo sodstva, skrbi za spletne strani in informativne publikacije ter oblikuje in vzdržuje odnose z različnimi javnostmi.

9. člen

O zadevah, ki so pri sodišču v reševanju, se obvestila medijem oziroma novinarjem, ki se predhodno izkažejo z novinarsko izkaznico medija, pri katerem so zaposleni, dajejo pisno ali ustno. V odmevnih zadevah se izjemoma dajejo obvestila na tiskovnih konferencah.

Pisno obvestilo sodišče objavi na svojih spletnih straneh ter pošlje dnevno-informativnim uredništvom posameznih medijev in na Slovensko tiskovno agencijo, če gre za informacijo, ki zadeva splošno javnost. Če gre za odgovor posameznemu mediju ali za obvestilo o zadevi, ki zanima le specializirano ali lokalno javnost oziroma za to javnost specializiran medij, se obvestilo pošlje le izbranemu mediju.

Pri dajanju obvestil javnim glasilom je potrebno spoštovati določbe o tajnosti postopkov ali njihovih posameznih delov. Obvestilo mora biti sestavljeno tako, da varuje ugled, zasebnost in poslovne interese strank in drugih udeležencev v postopku.

10. člen

V kazenskih zadevah daje sodišče obvestila o vloženi zahtevi za preiskavo in o vloženem obtožnem aktu šele potem, ko je opravljen preizkus procesnega akta in je o tem obveščen obdolženec.

Izjemoma daje sodišče obvestilo še pred vložitvijo zahteve za preiskavo le v najbolj odmevnih zadevah, če je preiskovalno dejanje opravil preiskovalni sodnik in je primerno, da se javnost obvesti o dogodku in ukrepih.

Obvestilo lahko zajema le podatke o vrsti vloženega procesnega akta, pravni opredelitvi in zakonski označbi kaznivega dejanja. Obvestilo se omeji le na splošen opis dogodka. Ne dajejo se podatki o strankah, kakor tudi ne tisti podatki, ki bi lahko škodovali interesom kazenskega postopka. Ne dajejo se tudi podatki o izjavah oseb, katerih izjave bodo v skladu z določbami procesnih zakonov izločene iz spisa.

V obvestilu mora biti posebno opozorilo, v kateri fazi je kazenski postopek. Obvestilo o izidu zadeve lahko sodišče da po razglasitvi sodbe.

Če je dalo sodišče obvestilo o kazenski zadevi, katere izid je bil v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi drugačen od prvotnega, da sodišče vselej o tem pisno obvestilo javnim glasilom.

V postopkih zoper mladoletnike iz obvestila ne smejo izhajati podatki, na podlagi katerih bi se lahko domnevala identiteta mladoletnika.

V kazenskih postopkih, kjer je izključena javnost, daje sodišče obvestilo pred razglasitvijo sodbe le izjemoma, če gre za odmevno zadevo. V obvestilu ne sme biti podatkov o storilcu in žrtvi, ki bi kakorkoli omogočili prepoznavo oseb, povezanih s kaznivim dejanjem, storilcem ali oškodovancem.

V obvestilih se ne posredujejo podatki o sodniku, ki zadevo obravnava ali jo je obravnaval.

11. člen

Če odločba ni bila ustno razglašena, da sodišče obvestilo javnim glasilom šele po vročitvi odločbe strankam.

12. člen

Pri dajanju obvestil javnim glasilom v drugih zadevah se smiselno uporabljajo določbe 10. člena sodnega reda.

13. člen

Pri ustnem dajanju informacij ne sodeluje sodnik, ki zadevo, o kateri obvešča javnost, obravnava.

Pri pripravi pisnih obvestil lahko predsednik sodišča od sodnika, vodje pristojnega oddelka ali predsednika senata, ki zadevo obravnava zahteva pripravo pisnega osnutka. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije oziroma z njegove strani pooblaščena oseba za odnose z javnostmi lahko pripravo pisnega osnutka zahteva tudi od drugih predsednikov sodišč.

Če sodnik ali oseba pooblaščena za odnose z javnostmi v javnosti nastopa kot predstavnik sodišča, mora izraziti stališče sodišča.

14. člen

Če sodišče ugotovi, da v mediju objavljena informacija ni v skladu z obvestilom, ki ga je dalo sodišče, ali da v mediju objavljena informacija neobjektivno prikazuje delo sodišča, mora predsednik sodišča ali oseba pooblaščena za odnose z javnostmi v skladu s predpisi o medijih zahtevati objavo popravka ali odgovora.

Zaradi odgovora ali popravka lahko predsednik sodišča pisno zahteva na vpogled tonske in slikovne zapise oddaj, predvajanih na radiu ali televiziji.

Če sodišče oceni, da je v zvezi s poročanjem javnih glasil potreben odgovor načelne narave, o tem obvesti Vrhovno sodišče Republike Slovenije in predlaga, naj le-to pošlje odgovor.

15. člen

O spremljanju poročanja medijev in ukrepih predsednika sodišča lahko sodišča vodijo posebno evidenco »Spremljanje medijev« (obr. SR št. 1) ali pa v ta namen uporabljajo storitev klipinga.

16. člen

Sodniki poslujejo s strankami in drugimi udeleženci samo na obravnavah in narokih.

17. člen

V okviru splošnih določil o delovnem času imajo stranke dostop do sodnih pisarn in javnih knjig le v času uradnih ur.

18. člen

Na oglasni deski in na spletni strani sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodna deska) se objavi:

-

letni razpored sodnikov;

-

pravila za dodeljevanje zadev;

-

razpored obravnav ter sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali določitvi sodišča ni izključena. Ta razpored obsega:

-

opravilno številko in vrsto zadeve, datum in uro začetka obravnave ali seje, o katerih se obveščajo stranke,

-

podatek o kraju in prostoru, kjer se bo opravila obravnava ali seja, osebno ime sodnika ali predsednika senata, ki zadevo obravnava in osebno ime stranke v postopku;

-

druga sodna pisanja in razporedi narokov, za katere tako določa zakon;

-

druge podatke, za katere tako določa zakon o sodiščih ali sodni red.

19. člen

V sodnih zgradbah niso dovoljena slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja, razen za potrebe sodišča na tiskovnih konferencah, ob vnaprej dogovorjenih intervjujih, v primerih določenih v drugem in šestem odstavku tega člena in 20. členu Sodnega reda ter v drugih primerih določenih z zakonom.

Direktor sodišča oziroma generalni sekretar Vrhovnega sodišča lahko izjemoma v posameznih obrazloženih primerih odobri slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja posameznih prostorov znotraj sodne zgradbe, pri čemer se posnetke lahko uporablja in obdeluje le za čas in namen, ki ga je prosilec navedel v svoji pisni prošnji.

Predsednik sodišča lahko, zaradi varovanja poteka glavne obravnave, varovanja zasebnosti udeležencev postopka in iz drugih opravičenih razlogov, osebam, ki so opremljene z napravami za slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja, prepove vstop v sodno zgradbo.

Osebe, ki imajo pri sebi naprave za slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja, so dolžne s temi napravami ravnati tako, kot je določeno s hišnim redom sodišča.

V primeru kršitve pravil glede slikovnega, zvočnega ali slikovno-zvočnega snemanja lahko sodišče zahteva umik objave posnetkov oziroma lahko osebam, ki niso spoštovale pravil glede snemanja, prepove vstop v sodno zgradbo z napravami, ki omogočajo snemanje.

Dalj časa trajajočo uporabo prostorov sodne zgradbe zaradi daljšega slikovno-zvočnega snemanja (več kot en dan) in zaradi morebitnega obračunavanja najemnine za uporabo prostorov lahko dovoli ministrstvo, pristojno za pravosodje po predhodnem mnenju sodišča, ki upravlja sodno zgradbo.

20. člen

Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije sme izjemoma dovoliti slikovno snemanje za posamezno glavno obravnavo v kazenski zadevi. O tem odloči s pisnim dovoljenjem, s katerim mora biti sodnik, ki vodi glavno obravnavo, seznanjen najmanj en dan pred pričetkom glavne obravnave. Prošnjo za snemanje je potrebno oddati v poslovnem času sodišča najmanj dva delovna dneva pred začetkom glavne obravnave.

Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s pisnim dovoljenjem lahko omeji snemanje na začetek glavne obravnave ali na razglasitev sodbe v posamezni kazenski zadevi in uporabo slikovnega materiala ali posnetkov z glavne obravnave omeji le na enkratno objavo oziroma predvajanja v medijih v zvezi z informacijo, ki jo mediji posredujejo javnosti v tej kazenski zadevi.

Za slikovno snemanje sodnika oziroma članov senata je potrebno njihovo soglasje.

Kljub danemu dovoljenju dopusti sodnik takšno snemanje samo v obsegu, ki je potreben za pravilno obveščanje javnosti in na način, ki najmanj ovira potek glavne obravnave.

3. Varovanje tajnosti

21. člen

Sodno osebje mora ohraniti zase vse, kar v okviru opravljanja svoje službe ali dela zve o strankah, njihovih pravnih in dejanskih razmerjih ter varovati tajnost vseh podatkov, do katerih javnost nima dostopa.

Kot tajnost se šteje vse, kar je z zakonom ali drugimi predpisi tako opredeljeno.

22. člen

Sodno osebje v javnosti ne sme izražati svojega mnenja o vprašanjih, ki so predmet zadeve, ki se rešuje na sodišču.

23. člen

Ob izvrševanju končnih odredb pri pravnomočno končanih zadevah mora sodno osebje na način, s katerim se zagotavlja varstvo osebnih podatkov, uničiti vse odvečne drugopise sodnih pisanj iz spisa in zbrisati zapise sodnih pisanj iz računalnikov.

4. Sodne zgradbe, prostori, oprema

24. člen

S sodno zgradbo upravlja sodišče oziroma ministrstvo, pristojno za pravosodje, v skladu z zakonom, ki ureja stvarno premoženje države.

25. člen

Ob vhodu v sodno zgradbo mora biti na pročelju zgradbe pritrjena tabla dimenzije 60 x 40 cm, na vrhu katere je državni grb Republike Slovenije, nato napis "Republika Slovenija" in pod njim ime sodišča.

Ministrstvo, pristojno za pravosodje poskrbi za enoten videz vseh tabel.

Na ali ob sodni zgradbi, kjer je sedež sodišča, zunanji oddelek sodišča ali dislocirani oddelek sodišča, sta stalno izobešeni zastavi Republike Slovenije in Evropske unije.

26. člen

V sodni zgradbi, v kateri je več vrst sodišč oziroma sodišč in drugih državnih organov, sprejmejo predsedniki sodišč oziroma predsedniki sodišč in predstojniki drugih organov hišni red. Če se glede posameznih določb hišnega reda ne morejo sporazumeti, odloča o tem minister, pristojen za pravosodje.

S hišnim redom se določi način uporabe delovnih in drugih prostorov v sodni zgradbi, čas zadrževanja delavcev v zgradbi, razpolaganja s ključi vhodnih vrat, ukrepe za vzdrževanje reda in čistoče v zgradbi, ukrepe za zagotavljanje varnosti zgradbe in oseb v zgradbi, način dostopa obiskovalcev v sodno zgradbo, uporabo funkcionalnega zemljišča in zgradbi pripadajočih parkirnih prostorov ipd.

Pod načinom uporabe delovnih in drugih prostorov v sodni zgradbi se razume tudi dodelitev, razdelitev, odvzem in omejitev uporabe določenih prostorov med posameznimi sodišči in drugimi državnimi organi.

27. člen

Pri vhodu v sodno zgradbo mora biti na vidnem mestu označen delovni čas sodišča in uradne ure za stranke.

Prav tako mora biti označen razpored prostorov, v katerem je razporeditev urada predsednika sodišča, posameznih razpravnih dvoran, pisarn sodnih oddelkov, javnih knjig in drugih prostorov.

Po potrebi se v nadstropjih postavijo dodatne opozorilne označbe, kateri prostori se nahajajo v posameznem delu zgradbe.

28. člen

Za objavljanje sodnih odločb in sporočil skladno z določbami posameznih sodnih postopkov mora biti na vidnem mestu nameščena oglasna deska – "sodna deska".

29. člen

Na vhodnih vratih v prostore urada predsednika sodišča mora biti pritrjena posebna pravokotna ploščica z označbo "Urad predsednika" z njegovim imenom in priimkom ter označbo "predsednik – predsednica". Na ostalih vhodnih vratih se pritrdijo oznake, iz katerih je razvidno, katera dela se pretežno opravljajo v prostoru: npr. kazenska pisarna, knjigovodstvo, zemljiška knjiga, vložišče ipd.

Na vhodnih vratih v posamezne prostore v zgradbi, v katerih delajo sodniki, mora biti pritrjena pravokotna ploščica z imenom in priimkom sodnika ter označbo "sodnik – sodnica".

Na vseh vhodnih vratih prostorov je tudi številka prostora.

30. člen

Na dvojezičnih območjih so vsi navedeni napisi tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.

31. člen

V uradu predsednika sodišča je nameščen grb Republike Slovenije.

V vsaki razpravni dvorani in v prostorih, kjer so seje senatov z udeležbo strank, sta nameščena grb Republike Slovenije in ura.

Grb je praviloma nameščen na steni za sodnikom, ura pa na nasprotni steni.

5. Varnost na sodiščih

32. člen

Za zagotavljanje varnosti sodnikov, sodnega osebja, strank, udeležencev v postopkih in obiskovalcev, varovanje sodnih zgradb, vzdrževanje reda na sodišču, varovanje podatkov, funkcionalnih zemljišč, parkirišč, drugih objektov in opreme ter za varovanje premoženja se na podlagi ocene ogroženosti izvajajo naloge varovanja v skladu s pogodbo z izvajalci zasebnega varovanja, kot jih določa zakon, ki ureja zasebno varovanje.

Pravosodni policisti zagotavljajo pomoč pri izvajanju varnostnih nalog na sodiščih v obsegu in v okviru njihovih pooblastil.

Sodišča vzpostavijo varnostno arhitekturo z različnimi oblikami varovanja, ki glede na velikost, položaj, oceno ogroženosti in pomen zagotavlja ustrezno stopnjo varnosti.

Sodišče vzpostavlja varnostno arhitekturo samostojno v okviru obsega odločanja in opravil sodne uprave. Vzpostavlja se načrtno, sorazmerno, trajno in po veljavnih varnostnih standardih, ki veljajo za varnost sodišč.

33. člen

Hišni red v sodni zgradbi določa med drugim, kdaj in kako se morajo obiskovalci izkazati z osebnim dokumentom, in postopek v zvezi s kontrolo obiskovalcev ter pravila o morebitnih omejitvah navzočnosti javnosti na glavni obravnavi zaradi prostorskih in varnostnih razlogov.

34. člen

V sodno zgradbo ni dovoljen vstop oboroženim osebam.

Zaradi zagotavljanja varnosti se vstop lahko dovoli oboroženim pooblaščenim uradnim osebam zavodov za prestajanje kazni zapora, policije ter drugih pooblaščenih uradnih oseb državnih organov, ki imajo z zakonom določene pristojnosti policije, ko ti na sodišču opravljajo svoje uradne naloge.

Vstop na sodišče se lahko dovoli tudi oboroženim osebam družb za zasebno varovanje, ko ti opravljajo naloge varovanja na podlagi in v okvirih, določenih s pogodbo s sodiščem.

35. člen

Predsednik sodišča, direktor sodišča ali generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s soglasjem predsednika sodišča pripravi oceno ogroženosti v skladu z metodologijo ministrstva, pristojnega za pravosodje. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, potrdi oceno ogroženosti, lahko pa zahteva njeno dopolnitev v primerih, ko ta bistveno odstopa od strokovnih meril, določenih z metodologijo ministrstva ali dejanskemu stanju ogroženosti sodišča.

Oceno ogroženosti je potrebno dopolniti ob novih dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na stopnjo ogroženosti sodišča.

36. člen

Sodnik in sodno osebje o motenju poslovanja sodišča, varnostnih grožnjah in drugih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na varnost sodišča, obvestijo predsednika sodišča, direktorja sodišča ali generalnega sekretarja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ter navedejo razloge in okoliščine ogroženosti. V primeru neposredne življenjske ogroženosti imajo pravico zahtevati takojšno zaščito varnostne službe sodišča, nato pa drugega pristojnega varnostnega organa ter o tem v najkrajšem možnem času obvestijo predsednika sodišča, direktorja sodišča ali generalnega sekretarja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Predsednik sodišča, direktor sodišča ali generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o ogroženosti takoj obvesti ministrstvo, pristojno za pravosodje, po potrebi pa tudi policijo. V primeru neposredne življenjske ogroženosti sodnika o ogroženosti takoj obvesti tudi generalnega direktorja policije zaradi odločitve o varovanju v skladu s predpisi o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, in o tem seznani ministrstvo, pristojno za pravosodje.

Sodišče, na podlagi metodologije ministrstva, ki ureja obveščanje in poročanje, beleži varnostne dogodke o motenju poslovanja sodišča, varnostnih grožnjah in drugih izrednih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na varnost sodišča.

37. člen

Predsednik sodišča, direktor sodišča ali generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v skladu z metodologijo ministrstva, pristojnega za pravosodje, izdela letno poročilo o varnostnem poslovanju sodišč, ki vsebuje vse podatke o varnostnem poslovanju sodišča, motenju poslovanja sodišča, varnostnih grožnjah in drugih izrednih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na oceno ogroženosti sodišča.

Letno poročilo o varnostnem poslovanju sodišča se izdela do 28. februarja za preteklo koledarsko leto.

II. NOTRANJA ORGANIZACIJA SODIŠČ

1. Uvodne določbe

38. člen

Z notranjo organizacijo sodišč se zagotavljata učinkovito izvajanje sodne oblasti in neposredna odgovornost vsake sodne osebe za njeno delo na sodišču.

O notranji organizaciji sodišča odloči predsednik sodišča skladno z zakonom in sodnim redom.

39. člen

Sodišče ima lahko notranje organizacijske enote: sodne oddelke, sodne pisarne, sodne službe in javne knjige.

Pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč delujejo specializirani oddelki sodišč iz 40.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljnjem besedilu: specializirani oddelek).

2. Sodni oddelki

40. člen

Sodišče lahko organizira oddelke v skladu z zakonom, ki ureja sodišča.

41. člen

Sodni oddelek vodi sodnik – vodja oddelka, ki ga imenuje ali razreši predsednik sodišča.

Vodja oddelka skrbi za tekoče in strokovno delo na oddelku, za racionalno in enakomerno delitev zadev v skladu z vnaprej določenimi pravili o dodeljevanju zadev in letnim razporedom dela sodnega osebja ter opravlja druge zadeve, za katere ga v skladu s sodnim redom pisno pooblasti predsednik sodišča.

3. Sodne pisarne

42. člen

Pisarniško delo, potrebno za izvajanje sodne oblasti ter za zadeve sodne uprave, je organizirano v skupni sodni pisarni, ki jo vodi vodja pisarne.

Glede na obseg dela se za vpisniško evidenčna opravila, za posamezne vrste pisarniškega ali tehničnega dela ali za druga pomožna opravila lahko funkcije skupne sodne pisarne delijo na manjše organizacijske enote, kot so: Urad predsednika, oddelčne pisarne, pisarna zemljiške knjige, pisarna sodnega registra, pisarna vpisniško evidenčne službe, računovodstvo, sprejem in odprava pisanj, arhiv, strojepisnica, ekonomat ipd.

Delo skupne sodne pisarne, enotne ali deljene na opisane manjše organizacijske enote, nadzoruje direktor sodišča.

Organizacijo sodnih pisarn določi predsednik sodišča, ki je pri tem vezan na sistemizacijo sodišča in zagotovljena finančna sredstva.

43. člen

Zaradi smotrnejšega načina poslovanja lahko posamezna sodišča pa tudi drugi državni organi v isti sodni zgradbi ustanovijo skupne pisarne za posamezna opravila iz prejšnjega člena.

4. Javne knjige

44. člen

Okrajno sodišče ima zemljiško knjigo, ki se vodi po posebnih predpisih.

Zemljiško knjigo vodi vodja zemljiške knjige pod neposrednim nadzorstvom predsednika sodišča ali sodnika, ki ga pooblasti predsednik sodišča.

45. člen

Okrožno sodišče ima sodni register, ki se vodi po posebnih predpisih.

Sodni register vodi vodja sodnega registra pod neposrednim nadzorom sodnika, ki je z letnim razporedom določen za to delo.

5. Sodne službe

46. člen

Kot notranja organizacijska enota Vrhovnega sodišča Republike Slovenije deluje Center za informatiko (v nadaljnjem besedilu: CIF), ki skrbi za izvajanje enotne tehnološke in informacijske podpore poslovanja sodišč in pravno informacijskega sistema sodišč.

CIF vodi predsednik sodišča ali po njem določen sodnik.

47. člen

Višja, okrožna sodišča in Okrajno sodišče v Ljubljani imajo službo za informatiko.

Službo vodi sodnik, ki je z letnim razporedom določen za to delo, pri delu službe pa sodelujejo sodniki in potrebno število strokovnih delavcev.

48. člen

Vsako sodišče ima strokovno knjižnico, ki je lahko posebna organizacijska enota, in priročne strokovne knjižnice v okviru posameznih sodnih oddelkov.

V sodnih zgradbah, kjer so sedeži več sodišč, se lahko organizira skupna strokovna knjižnica.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije ima Centralno pravosodno knjižnico, ki je strokovno znanstvena, specialna in javna knjižnica za pravno področje.

Centralno pravosodno knjižnico vodi sodnik, ki je določen, da vodi notranjo organizacijsko enoto za področje evidentiranja sodne prakse.

49. člen

Sodišča imajo službo za sodno upravo in zadeve skupnega pomena (skupne službe), ki ima lahko notranje organizacijske enote: tajništvo, statistično-evidenčno službo, finančno-računovodsko službo, upravo zgradbe, kadrovsko službo, vročevalsko službo.

Zaradi smotrnejšega načina poslovanja lahko posamezna sodišča sama ali skupaj z drugimi državnimi organi v isti sodni stavbi ustanovijo skupno službo za sodno upravo in zadeve skupnega pomena (skupne službe).

Službo vodi direktor oziroma generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, nadzoruje pa predsednik sodišča, v okviru katerega so organizirane skupne službe.

II.a OBDELAVA PODATKOV

50. člen

Pomembnejše zadeve so vse zadeve, ki so kot take opredeljene v metodologiji vodenja statističnih podatkov, ki je objavljena na spletni strani ministrstva, pristojnega za pravosodje.

Pri zbiranju in posredovanju statističnih podatkov skladno s sedmim odstavkom 60. člena Zakona o sodiščih, vodijo sodišča posebej zadeve, ki niso bile rešene v naslednjih rokih:

-

preiskava in kazenske zadeve na I. stopnji: v roku 6 mesecev od prejema zadeve do odprave spisa državnemu tožilcu po opravljeni preiskavi oziroma do odprave odločbe prve stopnje;

-

zadeve o prekrških: v roku 6 mesecev od prejema zadeve do odprave odločbe prve stopnje;

-

pravdne in nepravdne zadeve ter gospodarski spori: v roku 6 mesecev od prejema zadeve do odprave odločbe I. stopnje;

-

postopki pred senatom za mladoletnike: v roku 6 mesecev od prejema zadeve do odprave odločbe I. stopnje;

-

postopki s pritožbo v kazenski ali civilni zadevi na II. stopnji: v roku 6 mesecev od prejema zadeve na sodišču druge stopnje do odprave odločbe druge stopnje;

-

zadeve kazenskih preiskovalnih dejanj: v roku 6 mesecev od prejema zadeve do odprave spisa državnemu tožilcu po opravljenih preiskovalnih dejanjih;

-

izvršilne zadeve: v roku 6 mesecev od prejema zadeve do končanega izvršilnega postopka (269. in 269.a člen sodnega reda);

-

zapuščinske zadeve: v roku 6 mesecev od prejema zadeve do odprave sklepa o dedovanju;

-

zadeve pripravljalnih postopkov zoper mladoletnike: v roku 6 mesecev od prejema zadeve do odprave spisa državnemu tožilcu po opravljenem pripravljalnem postopku;

-

zemljiškoknjižne zadeve: v roku 1 meseca od prejema popolnega predloga do odprave sklepa;

-

zadeve sodnega registra: v roku 1 meseca od prejema zadeve do odprave sklepa;

-

zadeve v postopkih upravnih sporov: v roku 6 mesecev od prejema zadeve;

-

zadeve v delovnih in socialnih sporih: v roku 6 mesecev od prejema zadeve,

-

postopki s pritožbo v delovnih ali socialnih zadevah na II. stopnji: v roku 6 mesecev od prejema zadeve na sodišču druge stopnje do odprave odločbe druge stopnje,

-

postopki pred Vrhovnim sodiščem, kadar sodi oziroma odloča na prvi stopnji (1. točka prvega odstavka 106. člena Zakona o sodiščih): v roku 6 mesecev od prejema zadeve,

-

postopki pred Vrhovnim sodiščem, kadar sodi na drugi ali tretji stopnji (2. in 3. točka prvega odstavka 106. člena Zakona o sodiščih) in kadar odloča o izrednih pravnih sredstvih (4. točka prvega odstavka 106. člena Zakona o sodiščih): v roku 6 mesecev od prejema zadeve na to sodišče do odprave odločbe.

Če se v zadevi ponovno odloča, se roki za rešitev zadev iz prejšnjega odstavka skrajšajo za polovico.

Šteje se, da gre za sodni zaostanek, če so roki iz drugega ali tretjega odstavka tega člena prekoračeni. Sodnik je dolžan o sodnem zaostanku obvestiti predsednika sodišča. Predsednik sodišča lahko od sodnika zahteva poročilo o razlogih za nastanek sodnega zaostanka. O tem ter o sprejetih ukrepih poroča predsedniku sodišča višje stopnje.

Ne glede na prejšnji odstavek se med sodne zaostanke ne štejejo nerešene zadeve, ki jih sodišče ne more obravnavati in rešiti, ker ni mednarodnih sporazumov o medsebojni pravni pomoči ali zaradi nesodelovanja sodnih oblasti z državami, s katerimi Republika Slovenija nima vzpostavljenih diplomatskih odnosov.

Določila prejšnjega odstavka veljajo tudi za zadeve, v katerih sodišče ne more nadaljevati postopka, ker so nastopile okoliščine, ki skladno z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek oziroma postopek o prekrških, začasno preprečujejo pregon obdolženca.

50.a člen

Sodna statistika je strokovno neodvisna dejavnost izvajanja statističnih raziskovanj. Sodna statistika se izvaja po načelu nevtralnosti, objektivnosti, strokovne neodvisnosti, racionalnosti statistične zaupnosti in preglednosti. Podatki se pridobivajo in posredujejo na podlagi uporabe strokovnih spoznanj in strokovno ustreznih metod.

Sodna statistika zagotavlja pravosodnim in drugim državnim organom, gospodarstvu in javnosti podatke o stanju in gibanju sodnih zadev.

Osnovne naloge pri izvajanju dejavnosti sodne statistike opravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje, s pomočjo skupne poročevalske enote in sodišč. Osnovne naloge pri izvajanju dejavnosti sodne statistike so:

-

razvojne naloge sodne statistike,

-

analiziranje statističnih podatkov in tolmačenje rezultatov statističnih raziskovanj,

-

določanje metodoloških osnov statističnih raziskovanj, z obrazci, ki so njihov sestavni del,

-

zbiranje podatkov in njihovo obdelovanje,

-

sodelovanje s skupno poročevalsko enoto,

-

shranjevanje, posredovanje in izkazovanje rezultatov statističnih raziskovanj,

-

pripravljanje statističnih prognoz in trendov,

-

vzpostavljanje, vodenje in vzdrževanje statističnih zbirk podatkov,

-

nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti skupne poročevalske enote za statistična raziskovanja.

50.b člen

Poročevalske enote so sodišča kot dajalci podatkov, ki skladno z 82. členom Zakona o sodiščih vodijo zbirke podatkov, kot so vpisniki, imeniki in pomožne knjige. Skupna poročevalske enota za podatke iz centralnih informatiziranih vpisnikov je CIF, ki opravlja naslednje naloge:

-

pravočasno in pravilno zbiranje podatkov od posameznih poročevalskih enot,

-

nudenje strokovne pomoči poročevalskim enotam,

-

pravočasno in pravilno posredovanje podatkov ministrstvu, pristojnemu za pravosodje.

Podatke iz vpisnikov, ki še niso informatizirani, sodišča pošiljajo ministrstvu, pristojnemu za pravosodje.

Poročevalske enote so na podlagi metodoloških osnov statističnih raziskovanj dolžne posredovati ministrstvu oziroma skupni poročevalski enoti popolne in pravilne podatke pravočasno in na predpisani način.

Če posredovani podatki niso pravilni oziroma popolni, jih morajo poročevalske enote pravočasno popraviti in dopolniti v skladu z navodili skupne poročevalske enote.

Sodišča pošljejo podatke iz drugega odstavka tega člena ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, ter skupni poročevalski enoti v ustrezni in v naprej dogovorjeni elektronski obliki:

-

do 20. januarja tekočega leta za celotno preteklo leto,

-

do 15. aprila tekočega leta za prvo trimesečje tekočega leta,

-

do 15. julija tekočega leta za prvo polletje tekočega leta,

-

do 15. oktobra tekočega leta za devetmesečje tekočega leta.

Skupna poročevalska enota pošlje podatke ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, največ 5 delovnih dni po rokih iz prejšnjega odstavka.

Če posredovani podatki po prejšnjem odstavku tega člena niso pravilni oziroma popolni, jih mora skupna poročevalska enota oziroma sodišča pravočasno popraviti in dopolniti v skladu z navodili ministrstva, pristojnega za pravosodje.

O poslovanju sodišča v preteklem letu seznani predsednik sodišča s pisnim poročilom ministrstvo, pristojno za pravosodje, ter sodnike, do 15. februarja tekočega leta za preteklo leto.

III. POSLOVANJE SODIŠČ

1. Poslovni čas

51. člen

Poslovni čas vseh sodišč je od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek od 8. do 15. ure, razen, če zaradi izvajanja uradnih ur s tem Sodnim redom ni drugače določeno.

Uradne ure za nevabljene stranke so na vseh sodiščih v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure, v sredo pa tudi od 14. do 16.30.

Uradne ure za poslovanje v zvezi z javnimi knjigami so vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, v ponedeljek in sredo pa tudi od 14. do 16.30 ure.

Začetek glavnih obravnav, narokov in sej senatov z udeležbo strank je na vseh sodiščih ob 8.30.

V okviru delovnega časa določi predsednik sodišča v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in upoštevaje vezanost sodnega osebja na uradne ure, glavne obravnave in naroke, čas polurnega odmora.

Iz razlogov povečanja učinkovitosti sodišč ali strnjenega vodenja obravnav, narokov in sej senatov, se lahko v skladu z delovnopravno zakonodajo oziroma s predpisi o delovnem času po Zakonu o javnih uslužbencih obravnave, naroki in seje, vodijo tudi pred ali po izteku poslovnega časa sodišča.

Z ustrezno organizacijo ter razporeditvijo in prerazporeditvijo delovnega časa predsednik sodišča zagotavlja optimalno zasedenost razpravnih dvoran. Predsednik okrožnega sodišča na sedežu višjega sodišča sodnikom specializiranega oddelka zagotavlja prednost pri zasedanju razpravnih dvoran.

51.a člen

Na delovna dneva 24. in 31. decembra je poslovni čas vseh sodišč od 8. do 13. ure, uradne ure za nevabljene stranke in za poslovanje v zvezi z javnimi knjigami pa so od 9. do 12. ure.

2. Sodne počitnice

52. člen

Sodne počitnice so od 15. julija do 15. avgusta.

V času sodnih počitnic so uradne ure za nevabljene stranke enake kot je to določeno v drugem in tretjem odstavku prejšnjega člena.

Sodniki in sodno osebje morajo pretežni del letnega dopusta izkoristiti v času sodnih počitnic.

53. člen

Za čas sodnih počitnic se določijo dežurstva sodnikov in sodnega osebja, ki morajo biti v tem času na delu zaradi dostopnosti do javnih knjig ter zaradi opravljanja narokov in odločanja v nujnih zadevah, ki so kot take opredeljene v zakonu.

Seznam dežurstev se objavi na sodni deski najkasneje do 15. junija tekočega leta.

3. Poslovanje na sedežu sodišča

54. člen

Sodišča poslujejo v sodnih poslopjih, ki so na sedežu sodišča, v sodnih poslopjih organizacijskih enot in zunanjih oddelkov sodišča.

Če to dovoli predsednik sodišča, se lahko procesno dejanje v zadevi, ki spada v pristojnost ene organizacijske enote ali zunanjega oddelka opravi v sodnem poslopju druge organizacijske enote oziroma zunanjega oddelka na območju istega sodišča.

4. Zunanje poslovanje sodišča

55. člen

Iz razlogov smotrnosti in skladno z določbami procesnih zakonov lahko opravi sodišče posamezna uradna opravila zunaj sodnega poslopja po uradni dolžnosti ali na zahtevo strank.

Vsako zunanje poslovanje sodišča, razen če sodni postopki ne določajo drugače, odobri predsednik sodišča.

Sodnik ima uradno izkaznico, s katero se izkaže pri uradnem zunanjem poslovanju. Uradno izkaznico ima tudi sodno osebje, ki samostojno opravlja posamezna dejanja zunanjega poslovanja, oziroma sodno osebje, ki opravlja vročitev ali druga opravila za uradne potrebe sodišča.

56. člen

Potni nalogi v zvezi z odobrenim zunanjim poslovanjem se vpišejo v "Evidenco odrejenih uradnih potovanj" (obr. SR št. 3).

Sodna oseba, ki je opravila zunanje poslovanje, mora takoj po končanem poslovanju predložiti potni račun. Potni račun se vpiše v evidenco odrejenih uradnih potovanj.

Stroške za zunanje poslovanje odmeri sodnik, izplačilo pa odobri predsednik sodišča.

57. člen

Z enim zunanjim poslovanjem je treba opraviti čim več uradnih opravil. Če se opravijo hkrati opravila, ki morajo biti opravljena uradoma in opravila na predlog strank, se stroški obračunajo sorazmerno.

Če se z enim zunanjim poslovanjem opravijo uradna opravila v več zadevah, se v obračunu potni stroški razdelijo na posamezne zadeve. V tem primeru se potni obračun predloži samo v enem spisu in označi spise, na katere se stroški nanašajo, v vseh drugih spisih pa napravi uradni zaznamek o znesku potnih stroškov, ki odpadejo na ta spis, in v katerem spisu je obračun potnih stroškov.

58. člen

Zunanje poslovanje sodnika se opravi izključno z uradnimi vozili sodišča ali taksijem. Le izjemoma sme predsednik sodišča odobriti uporabo rent-a-car vozila ali sodnikovega lastnega osebnega vozila.

59. člen

Zunanje poslovanje na predlog stranke opravi sodišče šele za tem, ko stranka založi zahtevani predujem.

5. Poslovanje sodišča na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost

60. člen

Na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost in na katerih je z ustavo in zakonom določena enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika, morajo sodišča v postopku zagotoviti enakopravnost italijanskega oziroma madžarskega jezika v skladu z zakonom, če stranka, ki živi na tem območju, uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.

61. člen

Če nastopa v postopku samo ena stranka ali če obe stranki v postopku uporabljata isti jezik, se postopek vodi samo v jeziku teh strank.

Če nastopata v postopku stranki, od katerih uporablja ena slovenski jezik, druga pa italijanski ali madžarski jezik, se vodi postopek v slovenskem in italijanskem ali madžarskem jeziku (v nadaljnjem besedilu: dvojezični postopek).

Sodišče postopa enako tudi v primeru, če je vloga, s katero je sprožen postopek, sestavljena v slovenskem jeziku, pa stranka pred začetkom postopka izjavi, da uporablja italijanski oziroma madžarski jezik.

Ko sodišče po vlogi, s katero stranka sproži postopek, ali po izjavi stranke ugotovi, da je treba voditi postopek v italijanskem oziroma madžarskem jeziku ali dvojezični postopek, to zaznamuje v ustreznem vpisniku in na ovitku spisa ("It." oziroma "Ma.").

Če bi bilo po določbah zakona in sodnega reda potrebno voditi postopek v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, pa stranke izjavijo, naj se vodi postopek v slovenskem jeziku, se postopek vodi v slovenskem jeziku. Tako izjavo stranke je treba zapisniško ugotoviti.

62. člen

Če se vodi postopek samo v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, ali če se vodi dvojezični postopek, se s strankami in drugimi udeleženci v postopku razpravlja v njihovem jeziku.

Če posamezen udeleženec v postopku ne razume jezika, v katerem se vodi postopek, mu je potrebno zagotoviti ustno prevajanje tistega, kar on oziroma drugi govorijo, ter listin in drugega pisnega dokaznega gradiva.

63. člen

Če se vodi postopek v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, se piše zapisnik v tem jeziku.

Če v tem postopku sodeluje udeleženec, ki ne zna italijanskega oziroma madžarskega jezika, se v zapisnik zapiše njegovo izpoved oziroma izjavo v uradnem jeziku, v katerem se vodi postopek.

64. člen

Zapisniki v dvojezičnem postopku se pišejo v tistem jeziku, ki ga stranke in drugi udeleženci v postopku uporabljajo. Vsako navedbo, izpoved, izjavo idr. pa je treba sproti prevesti in zapisati v slovenskem oziroma v italijanskem ali v madžarskem jeziku.

65. člen

Sodne odločbe v postopku, ki se vodi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku in sodne odločbe v dvojezičnem postopku se izdajajo vedno v slovenskem in italijanskem oziroma madžarskem jeziku.

Odločbe v obeh jezikih so izvirne in se strankam dostavljajo v obeh jezikih.

66. člen

Če je v postopku, ki se je vodil v italijanskem oziroma v madžarskem jeziku ali v dvojezičnem postopku vloženo redno ali izredno pravno sredstvo, sodišče prve stopnje pred predložitvijo spisa poskrbi za prevod pravnega sredstva in celotnega spisa v slovenski jezik.

Višja sodišča in Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ko odločajo o rednih ali izrednih pravnih sredstvih, v katerih je sodišče prve stopnje vodilo postopek tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, izdajo svojo odločbo tudi v prevodu v italijanski oziroma madžarski jezik.

67. člen

Stroški, ki nastanejo zaradi postopka v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, ko je zaradi dvojezičnega postopka, gredo v breme sredstev za delo sodišča in ne morejo bremeniti strank.

68. člen

Ministrstvo, pristojno za pravosodje skrbi za izobraževanje sodnikov in sodnega osebja za vodenje dvojezičnih postopkov.

Dvojezični postopek lahko vodi le sodnik oziroma strokovni sodelavec, ki ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov ustrezne smeri iz italijanskega ali madžarskega jezika oziroma je končal enakovredno izobraževanje v tujini ali je pridobil javno veljavno listino za višjo raven znanja italijanskega ali madžarskega jezika na podlagi javno veljavnega izobraževalnega programa ali če je vpisan v seznam stalnih sodnih tolmačev za enega od obeh jezikov.

Na sodiščih, kjer ni sodnikov, ki bi aktivno obvladali italijanski oziroma madžarski jezik, se dvojezični postopki vodijo s pomočjo sodnega tolmača.

Za sodno osebje, ki sodeluje pri dvojezičnih postopkih, zadostuje, da je sodna oseba pridobila javno veljavno listino za osnovno raven znanja italijanskega ali madžarskega jezika na podlagi javno veljavnega izobraževalnega programa.

6. Poslovanje s strankami, njihovimi pooblaščenci in drugimi osebami

70. člen

Stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe lahko pridejo na sodišče nepovabljene zaradi informacij v zvezi s postopkom, zaradi vpogleda v spis ali javno knjigo, zaradi zahtev za izdajo prepisov ali fotokopij sodnih odločb, zaradi izdaje uradnih potrdil ipd. samo med uradnimi urami.

V nujnih primerih mora sodnik ali vpisničar oziroma druga uradna oseba sodišča zagotoviti podatke in opravila iz prejšnjega odstavka v okviru poslovnega časa sodišča tudi zunaj uradnih ur.

71. člen

Sodniki sprejemajo vabljene stranke in druge osebe.

Sodnik samostojno odloča, kdaj in katere nevabljene stranke in druge osebe bo sprejel izven naroka ali glavne obravnave. O razlogih in vsebini razgovora je dolžan izdelati uradni zaznamek.

72. člen

Strankam, njihovim pooblaščencem ali drugim osebam sodišče po telefonu praviloma ne daje podatkov o stanju zadev oziroma podatkov v zvezi s postopkom.

Sodnik ali vpisničar oziroma druga uradna oseba sodišča lahko osebam iz prejšnjega odstavka posreduje po telefonu tiste podatke, ki so nujni za uspešno izvedbo postopka. Pred posredovanjem podatkov lahko na primeren način preveri istovetnost stranke, pooblaščenca oziroma druge osebe.

Sodišča sprejemajo vloge strank na zapisnik skladno s procesnimi zakoni.

73. člen

Podatke o stanju zadeve, kot izhajajo iz vpisnika, daje strankam, njihovim pooblaščencem in drugim upravičenim osebam vpisničar ustreznega vpisnika v sodni pisarni v času uradnih ur.

V nujnih primerih mora vpisničar dati podatke iz prejšnjega odstavka v okviru poslovnega časa sodišča tudi zunaj uradnih ur.

74. člen

Pregled spisa dovoli upravičeni osebi v skladu s procesnim zakonom sodnik, ki zadevo obravnava, v primeru sodnikove daljše odsotnosti pa predsednik sodišča.

Če je zadeva že pravnomočno končana, dovoli pregled spisa predsednik sodišča, ali sodnik, ki ga on določi.

Stranki in pooblaščencu, ki se izkaže s pooblastilom, dovoli pregled spisa vpisničar.

Stranka oziroma upravičena oseba sme pregledati spis samo v sodni pisarni med uradnimi urami pod nadzorstvom vpisničarja. V nujnih primerih se smiselno uporablja določilo drugega odstavka 73. člena tega sodnega reda.

O pregledu spisa vpisničar sestavi uradni zaznamek, ki ga vloži v spis.

75. člen

Stranki ali upravičeni osebi se z dovoljenjem predsednika sodišča oziroma sodnika, ki zadevo obravnava, lahko izda potrdilo o dejstvih, ki so razvidna iz vpisnika oziroma spisa.

Pisni predlog, s katerim upravičena oseba zahteva potrdilo o dejstvih, se vloži v obstoječi spis skupaj s kopijo izdanega potrdila.

O vsebini sodnih odločb, poravnav, zapisnikov in drugih pisanj v spisu se uradna potrdila ne izdajajo, temveč le njihovi prepisi.

76. člen

Za uporabo zunaj sodne stavbe se na podlagi odredbe ali odobritve sodnika mediatorju, ki opravlja mediacijo v skladu z zakonom, ki ureja alternativno reševanje sodnih sporov, sodnemu izvedencu, sodnemu tolmaču ali sodnemu cenilcu izroči kopijo ali original spisa ali dela spisa.

Osebi iz prvega odstavka tega člena se kopijo oziroma original spisa ali dela spisa izroča v sodni pisarni ali pošlje priporočeno s povratnico na njen naslov za vročanje. Če je izročena ali poslana kopija oziroma original spisa ali del spisa, se navedeno vpiše v seznam odposlanih spisov (obr. SR št. 4).

77. člen

Glavne obravnave in naroke oklicuje sodno osebje neposredno ali po zvočniku.

Na glavni obravnavi je v razpravnih dvoranah mesto tožilca, tožeče stranke oziroma predlagatelja na sodnikovi levi strani, zagovornika, tožene stranke oziroma nasprotne stranke pa na sodnikovi desni strani.

Stranke in njihovi pooblaščenci med podajanjem svojih besed sodišču in med zastavljanjem vprašanj zaslišani osebi stojijo.

Osebe, ki so na glavni obravnavi zaslišane kot obdolženci, stranke, udeleženci, priče ali izvedenci med svojim zaslišanjem stojijo pred sodnikom.

Državni tožilci in odvetniki so na glavnih obravnavah in narokih oblečeni v toge.

7. Pravna pomoč med sodišči

78. člen

V zadevah iz sodne pristojnosti si dajejo sodišča medsebojno pravno pomoč.

Pravna pomoč med sodišči v Republiki Sloveniji poteka neposredno med sodišči.

79. člen

Vsebina zaprosila, ki ga sodišče pošlje, mora biti v skladu z določbami procesnih zakonov.

V zaprosilu morajo biti jasno in natančno navedena dejstva in okoliščine, o katerih naj se izvede dokaz ali sodišču dostavi podatek. Če je potrebno, se navedejo tudi vprašanja, ki naj jih zaprošeno sodišče zastavi priči, izvedencu ali stranki.

Če zaprošeno sodišče ni pristojno za obravnavanje zadeve, jo odstopi pristojnemu sodišču in obvesti o tem sodišče, od katerega je zaprosilo prejelo.

8. Mednarodna pravna pomoč

80. člen

V zadeve mednarodne pravne pomoči po tem redu spadajo overjanje listin za uporabo v tujini ter zaprosila tujih sodišč za opravo procesnih ali drugih dejanj in za druga opravila mednarodne pravne pomoči.

Zadeve mednarodne pravne pomoči opravljajo okrožna sodišča na podlagi posebnih predpisov, mednarodnih pogodb in navodil ministrstva, pristojnega za pravosodje.

81. člen

Zadeve mednarodne pravne pomoči opravlja sodnik, določen z letnim razporedom.

82. člen

Sodišče mora pri vseh zadevah mednarodne pravne pomoči paziti na obliko posameznih pisanj in listin, ki so predmet overjanja, na kvaliteto papirja, čitljivost odtisa pečata sodišča in na vse drugo, kar vpliva na zunanji izgled oziroma razumevanje pisanja ali listine.

Če je potrebna overitev listin, namenjenih za uporabo v tujini, mora sodišče, ki overja prvo, varčevati s prostorom zaradi nadaljnjih overitev, hkrati pa paziti na lep videz listine.

Če listina ni sestavljena skladno s predpisano obličnostjo, se njena overitev zavrne.

83. člen

Če listina obsega več listov, se spne z vrvico, konca vrvice se na hrbtno stran listine prilepita z vinjeto (ali na drug primeren način, ki onemogoča ločevanje listine) in nanjo odtisne uradni pečat. Tako se postopa tudi, če je izvirni listini priložen prevod, ki ga je naredil sodni tolmač, s tem da na vinjeto odtisne svoj pečat.

Če je priložena v overitev listina na četrtinki pole, se overitvena klavzula odtisne na hrbtni strani. Če pa so potrebne nadoveritve, se doda nov list, ki se pripne k listini in opremi po določbah prejšnjega odstavka tega člena.

84. člen

Stranki izroči sodišče overjeno listino v roke, da stranka sama izposluje nadaljnjo overitev pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje.

85. člen

Listine, za katere mednarodni sporazumi ne določajo, da jih je za njihovo uporabo v državi pogodbenici potrebno overiti, morajo biti opremljene s pečatom sodišča in podpisom sodnika.

86. člen

Razen v primerih, ko je z mednarodnimi sporazumi določeno drugače, je potrebno listine izdane v Republiki Sloveniji, za njihovo uporabo v tujini overiti.

Sodbe in druge odločbe, ki morajo biti nadoverjene, podpiše sodnik izvirno, prav tako pa tudi odpravke, ki jih je potrdila pisarna sodišča.

87. člen

Podpise oseb, ki so upravičene za podpisovanje javnih listin, in odtise uradnih pečatov hrani sodišče v posebnem spisu sodne uprave "Su", označene z zaporednimi številkami. Ta spis se priloži vpisniku Ov-i za tekoče leto.

Po odjavi podpisa oseb iz prejšnjega odstavka, se ustrezna zaporedna številka v popisu spisa Su odčrta in v stolpcu za pripombe napravi ustrezen zaznamek.

88. člen

Sodno overjena listina, ki se pošlje v nadoveritev, mora imeti priloženo izvirno zaprosilo ali prepis ali overjeno fotokopijo; kadar izvirnega zaprosila ni, mora spremni dopis vsebovati podatke, na čigavo prošnjo je listina overjena, točen naslov prosilca, v kakšne namene in v kateri državi se bo listina potrebovala, oznako in datum prošnje; če je prosilec državni organ, točen naslov organa ali osebe, kateri naj se listina po nadoveritvi pošlje, državljanstvo naslovljenca, znesek še ne plačanih taks in morebitne druge podatke, če so pomembni za nadaljnji postopek.

Dopisu je treba priložiti potrdilo o plačani taksi za nadoveritev po ministrstvu, pristojnem za pravosodje, ter odrezek poštne nakaznice o nakazani gotovini za konzularne takse, kadar je to potrebno.

Ko se ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve, nakazuje gotovina za overitev listin pri tujih diplomatskih predstavništvih, je treba na hrbtni strani poštne nakaznice navesti zadevo, stranke in opravilno številko zaprosila.

89. člen

Sodna pisanja, ki naj se vročijo v tujino, morajo biti pisana na celih listih, na pol lista se izpolnijo le sodni obrazci, če jim ni treba prilagati prevoda. Če se priloži prevod, ki ga je treba z izvirnikom speti, se pisanje izpolni na celem listu.

Na vsakem pisanju je treba vpisati poleg označbe spisa tudi zaporedno številko pisanja, ki naj se vroči, in enako številko na vročilnici.

90. člen

Zaprosila tujim sodiščem, da opravijo procesna dejanja (skupaj s prilogami), kot tudi zaprosila za vročitev, se sestavljajo v jeziku oziroma se jim prilaga prevod v jeziku, ki je dogovorjen v mednarodnih pogodbah ali se po ustaljeni praksi uporablja v zadevah mednarodne pravne pomoči.

V zaprosilih za izvršitev procesnih dejanj mora biti natančno in jasno navedeno, katere dokaze je treba opraviti za razjasnitev dejstev in okoliščin ter iz razlogov smotrnosti navesti tudi vprašanja, ki naj jih zaprošeno sodišče zastavi udeležencem v postopku.

Za izvedbo dokaza z izvedenci se tuje sodišče lahko zaprosi le, če stranke v skladu z veljavnimi predpisi predhodno zavarujejo plačilo izvedenskih stroškov s pologom valute države, kjer naj se dokaz izvede.

91. člen

Sodišče mora naroke, na katere vabi stranke ali priče iz tujine, razpisati na primerno dolg rok zaradi prejema vročilnice in da imajo stranke ali priče možnost udeležiti se naroka.

Pri dajanju pravne pomoči državam, s katerimi niso sklenjene mednarodne pogodbe o pravni pomoči, dejansko pa se ta daje, morajo biti vsa pisanja tudi prevedena v jezik zaprošene države.

92. člen

Kadar zaprosilu tujega sodišča za vročitev pisanj ni priložen prevod v slovenski jezik, čeprav mednarodne pogodbe določajo, da morajo biti pisanja, ki se vročajo, v jeziku zaprošene države, mora sodišče stranko, ko jo prvič vabi zaradi vročitve tujega sodnega akta brez prevoda, opozoriti, da ji bo sodni akt vročen po pošti, če na prvo vabilo ne pride na sodišče, in da ne bo imela možnosti, da sprejem tujega sodnega akta odkloni.

Sodišče opravi vročitev tujega pisanja po predpisih, ki veljajo za vročitve pisanj domačih sodišč.

Stranko, ki pride na sodišče zaradi osebne vročitve tujega sodnega akta brez prevoda, mora sodišče opozoriti, da ima pravico odkloniti sprejem.

92.a člen

Če so zaprosila tujega sodišča, da se opravijo procesna dejanja, posredovana v tujem jeziku, ki je dogovorjen v ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodbah ali se po ustaljeni praksi uporablja v zadevah mednarodne pravne pomoči, se prevod zaprosil opravi na stroške sodišča.

93. člen

Skladno z določbami mednarodnih sporazumov o pravni pomoči v sodnih postopkih poslujejo sodišča s tujimi pristojnimi organi preko ministrstva, pristojnega za pravosodje, če ni v mednarodni pogodbi drugače določeno.

9. Poslovanje z drugimi organi

94. člen

Drugim državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil dajejo sodišča pomoč s posredovanjem podatkov, spisov in listin na vpogled oziroma omogočajo njihovo kopiranje, izpis ali prepis, če tako določa zakon.

95. člen

Sodišča pisno poslujejo z našimi diplomatskimi predstavništvi v tujini, s tujimi diplomatskimi predstavništvi v državi in s tujimi državnimi organi preko ministrstva, pristojnega za pravosodje, če ni z mednarodnimi sporazumi drugače določeno.

96. člen

V zadevah sodne uprave pisno posluje z drugimi sodišči, državnimi organi in organizacijami predsednik sodišča oziroma direktor sodišča, v zadevah sojenja pa sodnik, ki zadevo obravnava.

10. Poslovanje z uporabo telefona, brzojava in telefaksa

97. člen

Kadar sodišče pri poslovanju uporablja telefon, se o vsebini telefonskega pogovora v ustreznem spisu napravi uradni zaznamek z bistvenimi podatki razgovora, datumom in podpisom osebe, ki je zaznamek sestavila.

Če je na podlagi prejetega telefonskega sporočila potrebno opraviti kako dejanje, se o tem napravi uradni zaznamek, ki se ga izroči pristojnemu sodniku oziroma sodni osebi s spisom.

98. člen

Če telefonično obvestilo ne bi bilo smotrno, uporabi sodišče brzojav ali pošlje telefaks. V odredbi o uporabi brzojava ali telefaksa mora biti v spisu navedeno celotno besedilo brzojava ali fotokopija oddanega telefaksa.

Brzojavnega ali sporočila po telefaksu se poslužuje sodišče predvsem, ko je potrebno stranke, priče in druge udeležence obvestiti o preklicu ali preložitvi naroka, glavne obravnave ali seje senata in ni dovolj časa za obveščanje s pisemsko pošiljko ali ni možnosti za telefonično sporočilo.

99. člen

Sodišče upošteva vloge strank, ki so poslane po brzojavu ali po telefaksu v okviru procesnih zakonov.

Z brzojavnimi sporočili in vlogami strank ni možno odstopiti od rokov, opredeljnih s procesnimi zakoni.

100. člen

Sporočila in vloge strank po telefaksu se štejejo kot pisne vloge strank, če so v skladu s procesnimi zakoni in če se iz samega telefaksa da ugotoviti čas oddaje in istovetnost pošiljatelja.

100.a člen

Določbe tega podpoglavja se smiselno uporabljajo tudi za poslovanje z uporabo drugih sodobnih telekomunikacijskih sredstev in informacijske tehnologije.

11. Oblika in oprema sodnih pisanj

101. člen

Oblika sodnih pisanj mora biti skladna s celostno grafično podobo slovenskega sodstva, sprejeto s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Sodišča morajo pri poslovanju uporabljati vzorce tipskih pisanj verificiranih pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.

Sodišče mora pri vseh sodnih pisanjih paziti na obliko in čitljivost pisanj, besedilo sodnih pisanj pa mora biti razumljivo in pisano v slovenskem jeziku.

Zakon in sodni red določata, kdaj mora biti sodno pisanje napisano tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.

Sodni zapisniki

102. člen

Zapisnik se sestavi za vsako uradno opravilo skladno z določbami procesnih zakonov.

Zapisniki o naroku, obravnavi, seji senata z udeležbo strank, kakor tudi o drugih uradnih opravilih se pišejo s pisalnim strojem ali z računalnikom na papir standardne velikosti in oblike ali na določenih obrazcih.

103. člen

Zapisnik se zaključi z zapisom osebnega imena sodnika in zapisnikarja.

Zapisnik podpišeta sodnik oziroma sodna oseba, ki opravi uradno opravilo, in zapisnikar.

Če je po določilih procesnih zakonov tako predvideno, podpišejo zapisnik tudi stranke in drugi udeleženci.

104. člen

Na poslovanju izven sedeža sodišča se v izjemnih primerih lahko piše zapisnik tudi na roke s črnilom ali kemičnim svinčnikom ali se zvočno snema.

Zapisnik iz prejšnjega odstavka je treba takoj, ko je to tehnično izvedljivo prepisati ter prepis priložiti k izvirniku. Po prepisu zvočnega posnetka mora sodišče strankam dostaviti izvod prepisa. Vsaka stranka lahko v roku treh dni po prejemu prepisa zapisnika poda pripombe, sicer se prepis šteje za brezhibnega. Sodišče mora hraniti posnetek, dokler ne preteče rok za pripombe na zapisnik.

Potek naroka, glavne obravnave ali drugega uradnega opravila se lahko skladno z določili procesnih zakonov stenografira, zvočno snema ali zvočno-slikovno snema.

105. člen

Če po veljavnih predpisih ni potrebno sestavljati zapisnika, se lahko določene izjave ali dejanja zapišejo v obliki uradnega zaznamka.

Uradni zaznamek, ki mora imeti datum sestave, podpiše sodnik ali sodna oseba, ki ga je sestavila.

106. člen

Zapisnik o opravljenih izvršilnih dejanjih (rubež, dražba itd.) se prepiše samo v izjemnih primerih na zahtevo pritožbenega sodišča.

Sodne odločbe

107. člen

Odločbe sodišča morajo imeti v zgornjem desnem kotu opravilno številko zadeve.

V izreku odločbe se višina kazni zapora, višina denarne kazni ter znesek denarnega zahtevka izpišejo tudi z besedami.

108. člen

V sodnih odločbah se pri prvem navajanju zakonski predpisi navajajo s polnim naslovom; v nadaljevanju pa lahko s kratico.

Stranke in drugi udeleženci v postopku se v sodnih odločbah navajajo z osebnim imenom oziroma celotnim imenom gospodarske družbe, organa, organizacije ali skupnosti.

Potrdila, dopisi, zaprosila

109. člen

Sodni dopisi, zaprosila, potrdila in vabila, ki skladno z določili procesnih zakonov nimajo posebnega uvoda, morajo v zgornjem levem kotu imeti ime sodišča in njegov sedež, po potrebi tudi sodni oddelek oziroma službo, opravilno številko zadeve in datum sodnega pisanja.

Odločbe in druga pisanja sodne uprave

110. člen

Na vseh odločbah ali dopisih, ki so izdani pri izvajanju sodne uprave, se v zgornjem levem kotu vtisne državni grb in napis "Republika Slovenija" ter ime in sedež sodišča, pod tem pa "Urad predsednika", nato sledi opravilna številka in datum sestave pisanja.

Izvirniki in prepisi

111. člen

Izvirnik sodnega pisanja je v predpisani obliki sestavljeno sodno pisanje (odločbe, zapisniki, zaprosila, obvestila, dopisi, zaznamki itd.), ki ga podpiše predsednik sodišča, predsednik senata oziroma sodnik in zapisnikar oziroma z letnim razporedom dela določena sodna oseba.

Izvirnik mora biti pisan s pisalnim strojem ali z računalnikom ali izjemoma na roke čitljivo s črnilom ali kemičnim svinčnikom ter mora obsegati celotno besedilo.

Izvirnik, napisan z računalniškim izpisom, je tisti izvod izpisa, na katerem je označeno, da je izvirnik in ki ga podpiše sodnik oziroma sodna oseba in zapisnikar.

112. člen

V izvirnik odločbe, zoper katero je dovoljena pritožba ali drugo redno pravno sredstvo, se pouk o pravnem sredstvu vpiše na koncu odločbe pred podpisom sodnika oziroma sodne osebe ter zapisnikarja.

113. člen

Izvirnika odločbe in zapisnika ostaneta v spisu.

Izvirniki in prepisi, ki obsegajo več listov, morajo biti speti.

114. člen

Za odločbe se lahko uporabi tudi predpisani obrazec ali čitljiv odtis štampiljke, ki ju podpiše sodnik oziroma sodna oseba.

115. člen

Prepisi izvirnika so hkrati z izvirnikom napisani izvodi (kopija), fotokopije ali računalniški izpisi ali na drug način izdelani prepisi izvirnika.

Prepisi so namenjeni strankam in drugim udeležencem postopka.

Na prepisu morajo biti odtisnjen sodni pečat in štampiljka z zaznamkom o točnosti prepisa in podpis pristojne sodne osebe.

Če predlog, da se izda odločba, v celoti ustreza odločbi, ki naj jo sodišče izda, in je predloženo zadostno število predlogov, se po odtisu štampiljk z zaznamkom o ugoditvi predlogu ter z zaznamkom o točnosti prepisa tak predlog dostavi strankam kot sodna odločba.

116. člen

Če stranka, ki je že prejela prepis izvirnika pisanja, predlaga, da se ji izda še nadaljnji prepis, sodišče postopa po predpisih o sodnih taksah.

Podpisovanje

117. člen

Vsa sodna pisanja morajo biti podpisana.

Pisanja s področja sodne uprave podpiše predsednik sodišča.

Izvirnike odločb in drugih pisanj, ki se nanašajo na določeno zadevo, podpiše sodnik, ki zadevo obravnava.

Izvirnike pisanj pisarniško tehnične narave ter zaznamke o overitvi in točnosti prepisa, razne izpiske ipd. podpiše vpisničar ali pooblaščena sodna oseba.

12. Obrazci, pečati, štampiljke

118. člen

Za posamezna opravila in evidence, določene s sodnim redom, uporabljajo sodišča obrazce, ki so priloga k sodnemu redu.

Sodišča uporabljajo za evidence in določena opravila tudi z drugimi predpisi določene obrazce.

V primeru, ko se posamezna opravila ali evidence opravljajo oziroma vodijo s podporo računalnika, mora računalniški izpis vsebovati vse podatke, ki jih vsebuje obrazec.

Razen s sodnim redom in drugimi predpisi določene obrazce lahko sodišča uporabljajo tudi obrazce, ki jih sestavijo sama.

119. člen

Vsa sodna pisanja, poslana strankam in drugim udeležencem v postopku, drugim sodiščem, gospodarskim družbam, organom, organizacijam in skupnostim, morajo biti opremljena s pečatom sodišča in podpisom sodnika oziroma sodne osebe.

Pečat sodišča je uradni znak okrogle oblike z imenom sodišča in določenim besedilom in je dokaz pristnosti, verodostojnosti listine ali akta.

Za posebne primere, v katerih bi bil navedeni pečat neprimeren, se lahko uporablja mali pečat.

Za pečatenje z voskom ima sodišče kovinski pečat z enakim besedilom, kot ga ima okrogli pečat.

Za obliko, besedilo, naročanje in hranjenje pečatov veljajo posebni predpisi.

120. člen

Za mehanično odtiskovanje imena sodišča ter kratke zaznamke, označbe in odredbe uporabljajo sodišča štampiljke, določene v prilogi sodnega reda.

Razen teh štampiljk sodišče uporablja za posamezna opravila tudi z drugimi predpisi določene štampiljke.

Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko predpiše razen teh še druge štampiljke.

121. člen

Pečate in štampiljke hrani in za njih odgovarja sodno osebje, določeno z razporedom dela.

Seznam pečatov po posebnih predpisih vodi z razporedom dela določena sodna oseba.

122. člen

Obrazce, pečate in štampiljke naročajo sodišča pri izbranem ponudniku, v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

13. Stroški

123. člen

Stroški, ki nastanejo v kateremkoli postopku, se evidentirajo v ustreznem spisu.

Stroški, ki se izplačajo iz sredstev za delo sodišča, se evidentirajo v popisu stroškov (obr. SR št. 5). Ti stroški se naknadno izterjajo od osebe, ki jih po sodni odločbi mora povrniti.

Stroški, ki jih v postopkih morajo plačati stranke vnaprej, se evidentirajo v obračunu predujma (obr. SR št. 6).

Popis stroškov in obračun predujma se vložita v ustrezni spis pred prvo redno številko.

124. člen

Popis stroškov se začne voditi takoj, ko v postopku nastanejo prvi stroški, ki jih je treba plačati iz sredstev za delo sodišča.

Izdano potrdilo o prisotnosti na sodišču (obr. SR št. 7) in izdana priznanica za obračun prevozov (obr. SR št. 8) se vpišeta v popis stroškov takoj ob izdaji, višina pa naknadno, ko delodajalec predloži zahtevek za povrnitev stroškov.

Če nastanejo stroški pri zaprošenem sodišču, opravi to sodišče popis stroškov in ga obenem s spisom vrne prosečemu sodišču. Zaprošeno sodišče iz svojih sredstev izplača le stroške vročanja. Izplačilo računovodstvo knjiži skladno z računovodskimi standardi.

125. člen

Če je v pravdnem ali v kazenskem postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja na zasebno tožbo, stranka oproščena plačila stroškov in se ti začasno izplačajo iz sredstev za delo sodišča, se razen tega, da se v spis vloži popis stroškov, v levem zgornjem kotu na ovitku spisa odtisne tudi štampiljka z besedilom: "Oprostitev plačila stroškov po čl. ......zakona.......".

126. člen

Če naj se opravi poslovanje izven sedeža sodišča na predlog strank ali pa zaslišijo priče, izvedenci in druge osebe v pravdnem postopku ali v kazenskem postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja na zasebno tožbo, morajo stranke po nalogu sodišča založiti znesek (predujem), potreben za stroške, ki bodo nastali v zvezi s sodnim opravilom. K plačilu predujma se stranko pozove z obr. SR št. 9.

Sodišče opravi zunanje poslovanje, ko dobi sporočilo računovodstva, da je predujem položen (obr. SR št. 10).

127. člen

Ko računovodstvo sporoči, da je stranka položila predujem, se začne voditi obračun predujma, obenem pa se položitev predujma označi na ovitku spisa.

Obračun predujma se vodi za vsakega polagatelja posebej. Vanj se kronološko vpišejo vsi pologi istega polagatelja in vsi izdatki, ki so bili izplačani iz njegovega pologa.

V isti zadevi se lahko vodi en obračun predujma za vse polagatelje, vendar ločeno.

Izplačilo opravi računovodstvo na podlagi pisne sodnikove odredbe (obr. SR št. 11), ga zaznamuje na odredbi in jo vrne v ustrezen spis.

Če je predujem z izplačilom izčrpan ali če se ostanek predujma po vseh izplačilih vrne predlagatelju, se to zaznamuje na obračunu predujma in zaznamek na ovitku spisa odčrta.

128. člen

Udeležencu v postopku, ki ima po zakonitih predpisih pravico do nadomestila plače, izda sodnik oziroma sodna oseba na njegovo zahtevo potrdilo o prisotnosti na sodišču in ga izroči udeležencu v postopku.

Če delodajalec predloži potrdilo, izdano udeležencu v postopku in zahteva povrnitev stroškov za izplačano denarno nadomestilo, računovodstvo preizkusi vloženi zahtevek in če je utemeljen, mu ugodi ter vpisničarja z obr. SR št. 12 obvesti o izvršenem povračilu stroškov, kar vpisničar z vpisom zneska vpiše v popis stroškov ustreznega spisa.

129. člen

Zahtevek za povračilo stroškov udeleženca v postopku, izdano potrdilo o prisotnosti na sodišču ter ustrezni sklep se vpišejo v zapisnik.

Odmerjeni in izplačani stroški se vpišejo v popis stroškov oziroma obračun predujma.

Računi oziroma zahtevki z zaznamkom o vpisu v popis stroškov se dostavijo računovodstvu v izvršitev.

130. člen

Ko sodnik oziroma strokovni sodelavec odredi izterjavo stroškov, ki so bili začasno izplačani iz sredstev za delo sodišča (v odredbi določi tudi rok plačila, če ta še ni bil določen) in izterjavo povprečnine, po razporedu dela določena sodna oseba sestavi poziv za plačilo (obr. SR št. 13) v dvojniku z navedbo številke računa, na katerega ga je potrebno nakazati, ime sodišča in označbo, na katero zadevo se plačilo nanaša, in priloži ovojnico s povratnico za osebno vročitev. To dostavi računovodstvu, da obveznost plačila vpiše po veljavnih predpisih. En izvod poziva za plačilo obdrži računovodstvo za svojo dokumentacijo, drugi izvod in ovojnico pa pošlje dolžniku. Ko vpisničar prejme vrnjeno vročilnico, jo vloži v spis in o tem obvesti računovodstvo.

Računovodstvo vpiše obremenitev dolžnikov tako, da je iz evidence razviden rok plačila in datum vročitve poziva. Odprte postavke dolžnikov mora mesečno kontrolirati.

Če dolžnik plača stroške, računovodstvo takoj obvesti o tem vpisničarja ustreznega vpisnika z obvestilom (obr. SR št. 14), ki obvestilo vloži v ustrezen spis.

130.a člen

V zadevah prekrškov z razporedom dela okrajnega sodišča določena sodna oseba hkrati z izdano sodbo o prekršku ali sklepom pošlje dolžniku plačilni nalog za plačilo izrečene globe, stroškov postopka in premoženjske koristi.

Okrajno sodišče v zadevah prekrškov vodi podatke o izrečenih, plačanih, zapadlih, neplačanih globah, redovnih globah, povprečninah, stroških postopka in premoženjskih koristi, za katere je pristojno, da jih po zakonu o prekrških tudi izvršuje, kot analitične evidence.

Zaradi evidentiranja podatkov v poslovne knjige okrožnega sodišča, okrajno sodišče v zadevah prekrškov pošlje podatke na obrazcih (obr. SR št. 14a, 14b in 14c) najkasneje do 20. v mesecu za pretekli mesec.

130.b člen

Okrajna sodišča posredujejo podatke o javno finančnih prihodkih skupni finančno-računovodski službi okrožnega sodišča na obrazcih iz 130.a člena sodnega reda, razen v primeru, ko je med njimi vzpostavljen sistem za elektronski prenos podatkov.

130.c člen

Prenos podatkov, potrebnih za prisilno izterjavo globe, stroškov postopka in podatkov o uspehu prisilne izterjave med okrajnimi sodišči in organom, pristojnim za prisilno izterjavo davkov, poteka po sistemu elektronske obdelave podatkov. Vrhovno sodišče Republike Slovenije in organ, pristojen za prisilno izterjavo davkov, skleneta dogovor o poteku in načinu prenosa podatkov za vsa sodišča.

131. člen

Če dolžnik stroškov ne plača v odrejenem roku, računovodstvo najkasneje v tridesetih dneh po izteku tega roka pozove pristojno izvršilno sodišče, da po uradni dolžnosti izterja stroške po določbah zakona, ki ureja izvršbo (obr. SR št. 15). Datum predlagane izvršbe računovodstvo vpiše v svojo evidenco dolžnikov.

Če je izvršba neuspešna, obvesti računovodstvo najkasneje v tridesetih dneh po prejemu sklepa o ustavitvi izvršbe vpisničarja z obvestilom (obr. SR št. 16), ki mu priloži tudi kopijo sklepa. Vpisničar obvestilo s spisom predloži sodniku v odločitev.

Sodnik mora najkasneje v tridesetih dneh po predložitvi spisa izdati odredbo oziroma sklep, ki se predloži tudi računovodstvu zaradi ustreznih vpisov.

131.a člen

Če dolžnik v zadevah prekrškov stroškov, redovne globe ali premoženjske koristi ne plača v odrejenem roku, z razporedom dela okrajnega sodišča določena sodna oseba najkasneje v 30 dneh po izteku roka za plačilo predlaga prisilno izterjavo stroškov po določilih zakona o prekrških. Datum predloga za prisilno izterjavo se vpiše tudi v evidenco zapadle, neplačane globe, povprečnine, stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka ter uklonilnih zaporov iz 344.a člena sodnega reda.

132. člen

Sodišče, ki ne bi moglo dela razporediti tako, da bi računovodstvo predlagalo prisilno izterjavo stroškov, lahko izterjavo prenese na z razporedom dela določeno sodno osebo.

V tem primeru vodi računovodstvo samo evidenco o izrečenih, plačanih in neplačanih stroških (obr. SR št. 17).

Evidence o plačanih oziroma o zapadlih toda neplačanih stroških vodi računovodstvo po računovodskih standardih in predpisih ter dopolnjuje mesečno z novimi primeri ob pregledu odprtih postavk dolžnikov.

Če dolžnik, ki je vpisan v evidenco za prisilno izterjavo, plača dolžni znesek, računovodstvo o tem najkasneje v tridesetih dneh po plačilu obvesti pristojno sodišče zaradi vpisa vplačila in predlaga ustavitev izvršbe.

133. člen

Za prisilno izterjavo določena sodna oseba mora takoj po vpisu zadeve v evidenco predlagati izvršbo in mesečno pregledovati v evidenco vpisane zadeve zaradi ustreznih ukrepov.

14. Denarne kazni in odvzete premoženjske koristi

134. člen

Za izterjavo denarnih kazni, odvzetih premoženjskih koristi in denarnih kazni po določbah procesnih zakonov, se smiselno uporabljajo določbe III/13 sodnega reda.

134.a člen

Če dolžnik globe ne plača v odrejenem roku, z razporedom dela okrajnega sodišča določena sodna oseba najkasneje v 30 dneh po izteku roka o neplačilih obvesti sodnika. Če uklonilni zapor ni bil določen, ali če globa tudi po izvršenem uklonilnem zaporu ni bila plačana, ali če izrečena globa ni bila nadomeščena z opravo nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti oziroma če storilec določenih nalog v postavljenem roku ni opravil, z razporedom dela okrajnega sodišča določena sodna oseba po odredbi sodnika predlaga prisilno izterjavo globe po določilih zakona o prekrških. Datum predloga za prisilno izterjavo se vpiše tudi v evidenco zapadle, neplačane globe, povprečnine, stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka ter uklonilnih zaporov iz 344.a člena sodnega reda.

15. Takse

135. člen

V sodnih postopkih uporablja sodišče veljavne predpise o sodnih taksah.

Za odmero sodnih taks in izterjavo neplačanih taks skrbi vpisničar ali druga z razporedom dela določena sodna oseba sodišča, pred katerim je taksna obveznost nastala, v primerih pravnih sredstev pa sodišča, pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji.

Če je taksa plačana v zadostni vrednosti, vpisničar oziroma druga z razporedom dela določena sodna oseba na pisanju, na podlagi katerega je nastala taksna obveznost, z zaznamkom ugotovi pravilnost plačila takse in zaznamek podpiše.

Če taksa ob nastanku taksne obveznosti ni plačana ali je premalo plačana, naredi na pisanju, na podlagi katerega je nastala taksna obveznost, zaznamek o tem, kakšna je višina takse, po kateri tarifni številki in kdo jo mora plačati, zaznamek podpiše ter pošlje plačilni nalog zavezancu za plačilo (obr. SR št. 18, 19, 20).

Če stranka v roku, določenem v plačilnem nalogu, takse ne plača oziroma če v tem roku ne zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks po ustreznem procesnem zakonu ali če v zakonsko določenem roku ne vloži ugovora zoper plačilni nalog, sodišče potrdi izvršljivost plačilnega naloga in ga skupaj s sporočilom na obrazcu SR št. 21 v nadaljnjem roku 15 dni pošlje pristojni izpostavi Davčne uprave Republike Slovenije oziroma organu, ki je po zakonu pristojen za zastopanje in uveljavljanje premoženjskih pravic in koristi Republike Slovenije v tujini. Izvod sporočila iz prejšnjega stavka ostane v spisu in se vpiše v popis spisa; na pisanju, na podlagi katerega je nastala taksna obveznost, pa se naredi ustrezen zaznamek. V zadevah, pri katerih se pravočasno in pravilno plačilo sodne takse šteje kot procesna predpostavka, ravna sodišče v skladu s procesnim zakonom in zakonom, ki ureja sodne takse.

Po opravljenem plačilu sodne takse taksni zavezanec vlogi ni dolžan prilagati potrdila o plačilu, razen če zakon, ki ureja sodne takse, ne določa drugače. Plačilo takse ugotovi in na pisanju pisno potrdi uradna oseba pristojnega sodišča, razen če zakon, ki ureja sodne takse, ne določa drugače.

Sodišče mora zagotoviti vplačilna mesta za plačila sodnih taks in vsa druga plačila na načine, ki jih predvideva zakon, ter ne sme pogojevati izvedbe postopka s plačilom preko položnice ali z drugo obliko plačila. Na vplačilnih mestih mora sodišče tudi zagotoviti pobiranje sodnih taks.

Če je stranka plačila takse oproščena po sklepu sodišča, se na ovitku spisa odtisne zaznamek "Oprostitev plačila takse na redni številki...". V tem primeru vpisničar vloži v spis seznam taks (obr. SR št. 22) pred prvo redno številko in vanj sproti vpisuje neplačane takse, ki bi jih morala plačati stranka, če ne bi bila oproščena.

Po končanem postopku se seznam taks sklene in ugotovi skupni znesek taks, ki bi jih morala oproščena stranka plačati, če ne bi bila oproščena. Tako sklenjenemu seznamu taks vpisničar potrdi pravilnost in odredi, kar je potrebno za izterjavo neplačane takse.

Če je v seznam taks vpisana taksa naknadno plačana ali če je pristojni izpostavi Davčne uprave Republike Slovenije oziroma organu, ki je po zakonu pristojen za zastopanje in uveljavljanje premoženjskih pravic in koristi Republike Slovenije v tujini, poslan plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti in ustreznim sporočilom, je treba o tem narediti ustrezen zaznamek tudi v seznamu taks.

Enako postopa sodišče, če gre za oprostitev taks po zakonu; v tem primeru odtisne na ovitku spisa zaznamek "Oprostitev plačila takse po čl. ... zakona..... ".

136. člen

Spis ne sme biti vložen v arhiv, dokler vpisničar s svojim podpisom in zaznamkom na ovitku spisa ne potrdi, da so vse takse plačane, oziroma da je uveden postopek za njihovo izterjavo ali da ni taksne obveznosti.

Če tak zaznamek ni že natisnjen v zgornjem desnem kotu ovitka pod označbo spisa, se tak zaznamek ob naložitvi spisa odtisne s štampiljko. V takem zaznamku se neustrezno besedilo prečrta.

IV. ZAGOTOVITEV OPRAVLJANJA NUJNIH PROCESNIH DEJANJ

1. Splošne določbe

Organizacija

137. člen

Sodniki opravljajo sodniško službo v poslovnem času sodišča, določenem v sodnem redu, v dežurstvu in v pripravljenosti.

Sodnik ima pravico do dnevnega počitka v trajanju nepretrgoma najmanj 12 ur in do tedenskega počitka v trajanju nepretrgoma 24 ur. V izjemnih primerih lahko sodnik pisno soglaša, da bo opravljanje sodniške službe preseglo omejitve iz prejšnjega stavka.

S pripravljenostjo in dežurstvom se izven poslovnega časa sodišča zagotavlja opravljanje nujnih procesnih dejanj, določenih v zakonu.

Pripravljenost pomeni dosegljivost sodnika po telefonu ali s pomočjo drugih sredstev za potrebe zagotavljanja opravljanja nujnih procesnih dejanj in potrebe prihoda na delovno mesto ali na kraj, kjer je treba opraviti nujno procesno dejanje. Ure pripravljenosti se ne štejejo v delovni čas.

V času dežurstva sodnik opravlja nujna procesna dejanja na delovnem mestu ali na kraju, kjer je treba opraviti nujno procesno dejanje. Ure dežurstva se štejejo v delovni čas.

Predsednik sodišča lahko odredi zagotavljanje opravljanja nujnih procesnih dejanj izključno z dežurstvom, če zaradi pogostosti nujnih procesnih dejanj ni mogoče zagotoviti njihove učinkovite izvedbe s pripravljenostjo. Dežurstvo mora predhodno odobriti predsednik neposredno višjega sodišča na podlagi pisnega predloga predsednika sodišča. Ko sodnik v času dežurstva ne opravlja nujnih procesnih dejanj, mora biti dosegljiv na delovnem mestu.

Sodišče vodi posebno evidenco o opravljanju dežurstva in pripravljenosti ter evidenco delovnega časa sodnikov, ki so dali soglasje po drugem odstavku tega člena. Evidenci mora na podlagi zahteve predložiti Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije ali ministrstvu, pristojnemu za pravosodje (obr. SR št. 23, 23a).

138. člen

Zaradi učinkovitega in nemotenega opravljanja nujnih procesnih dejanj mora biti sodniku, ki opravlja delo na terenu, zagotovljeno uradno vozilo z voznikom in zapisnikarica.

Zaslišanja se praviloma opravljajo na sedežu sodišča, če sodnik ne odredi drugače.

139. člen

Seznam sodelujočih sodnikov in sodnega osebja ter razpored dežurstva oziroma pripravljenosti izda predsednik sodišča, in sicer za 3 mesece vnaprej, vendar najmanj 30 dni pred začetkom dežurstva oziroma pripravljenosti.

V razporedu dežurstva oziroma pripravljenosti je potrebno pri vsakem od sodelujočih navesti telefonsko številko na delovnem mestu in številko prenosnega telefona ali pozivnika, ki ga ima sodnik stalno pri sebi.

Razpored dežurstva oziroma pripravljenosti se vroči vsakemu od sodelujočih v dežurstvu oziroma pripravljenosti, pristojnemu državnemu tožilcu, pristojni osebi na specializiranem oddelku skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije, policijski upravi in vojaški policiji.

Predsednik sodišča mora vsake tri mesece predsedniku sodišča, ki ima neposredno višji položaj, in predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije poročati o načinu organizacije zagotovitve oprave nujnih procesnih dejanj, o obsegu ur dežurstva za obdobje preteklih treh mesecev in obsegu ur pripravljenosti na podlagi razporeda iz prvega odstavka tega člena. Navedeno poročilo se v vednost pošlje tudi ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, za uporabo pri pripravi predpisov s tega področja.

140. člen

Najdaljši sprejemljivi čas prihoda na delovno mesto sodnika in sodnega osebja, ki je v pripravljenosti, je ena ura od trenutka obvestila o potrebi za prevzem nujnih procesnih dejanj. Če sodišče zaradi kadrovske zasedenosti ne more zagotoviti odzivnega časa ene ure, se lahko v posameznih primerih določi daljši odzivni čas, vendar ne več kot dve uri.

141. člen

Na sodišču, kjer ni na razpolago dovolj sodnikov za učinkovito opravljanje nujnih procesnih dejanj z določenega pravnega področja, zlasti pa v času sodnih počitnic, se z letnim razporedom dela lahko določijo za opravljanje nujnih procesnih dejanj tudi drugi sodniki.

142. člen

Sodnikom in sodnemu osebju, ki zagotavljajo izvajanje nujnih procesnih dejanj, pripadajo posebne pravice po veljavnih predpisih.

Oprema

144. člen

Dežurna preiskovalna služba ima ves čas na razpolago vozilo in voznika. Ostalim dežurnim službam se po potrebi zagotovi službeno vozilo sodišča.

Vsa službena vozila za potrebe dežurne preiskovalne službe so tipizirana in po prometnih predpisih opremljena s svetlobno in zvočno signalizacijo (modra luč in sirena). Na vozilu je napis »…….sodišče v …….«.

145. člen

Sodnikom in sodnemu osebju, ki sodelujejo pri delu dežurne preiskovalne službe pripada osebna varovalna oprema v skladu z določbami predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. Do osebne varovalne opreme so upravičeni sodniki in sodno osebje, ki v letu dežurajo najmanj 6 mesecev in v povprečju najmanj dvakrat mesečno.

Sodniku in sodnemu osebju pripada:

-

zimska bunda vsaka 3 leta,

-

čevlji vsako leto,

-

zimske rokavice vsaka 3 leta.

Vrednost osebne varovalne opreme ne sme presegati 75 odstotkov povprečne mesečne neto plače na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji v mesecu januarju tekočega leta.

146. člen

Oprema za potrebe dežurne preiskovalne službe je: prenosni telefon ali pozivnik, prenosni računalnik s printerjem, žepni diktafon in akumulatorska svetilka. Za ostale dežurne službe se oprema zagotovi v skladu z dejanskimi potrebami, ki jih določi predsednik sodišča s posebnim sklepom.

1.a Zagotovitev opravljanja nujnih procesnih dejanj iz pristojnosti okrajnega sodišča

146.a člen

Način zagotavljanja opravljanja nujnih procesnih dejanj v zadevah iz pristojnosti okrajnih sodišč določi za sodno okrožje predsednik okrožnega sodišča. Skupen način zagotavljanja nujnih procesnih dejanj v zadevah Okrajnega sodišča v Ljubljani določita predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani in Okrajnega sodišča v Ljubljani.

2. Pripravljenost zunajobravnavnih, pritožbenih in drugih senatov

147. člen

Za potrebe odločanja o pritožbah, za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice, za odločanje v volilnih postopkih in drugih podobnih zadevah, v katerih je treba opraviti nujno procesno dejanje, se organizira pripravljenost zunajobravnavnih, pritožbenih in drugih senatov (v nadaljevanju: senati).

Ure dežurstva članov senata se evidentirajo ločeno za sodnika poročevalca ter druge člane senata in sodno osebje.

V. INFORMATIZACIJA

150. člen

Strategijo razvoja informacijske podpore v poslovanju sodišč sprejme Svet uporabnikov za informatizacijo sodišč (v nadaljnjem besedilu: svet uporabnikov) na podlagi predhodnega mnenja ministrstva, pristojnega za javno upravo, na predlog direktorja CIF.

Svet uporabnikov sestavljajo naslednji člani:

-

vodje služb za informatiko posameznih sodišč,

-

predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije,

-

sodnik, ki je določen za vodenje CIF,

-

direktor CIF,

-

predstavnik sodnega sveta,

-

državni sekretar ministrstva, pristojnega za pravosodje,

-

dodatni predstavnik ministrstva, pristojnega za pravosodje in

-

direktor direktorata, pristojnega za informatiko javne uprave.

Natančnejša pravila o organizaciji, pristojnostih, načinu delovanja in vodenju sveta uporabnikov določa poslovnik, ki ga sprejme svet uporabnikov z večino glasov njegovih članov.

Pogoje za delo sveta uporabnikov zagotavlja Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

151. člen

Direktor CIF vodi vse posle, potrebne za izvajanje strategije razvoja računalniške podpore v poslovanju sodišč.

152. člen

CIF zagotavlja za vsa sodišča:

-

tehnološko enotnost opreme (nabava in vzdrževanje) in

-

enotnost programske aplikativne opreme (izvedba, vzdrževanje in dograjevanje).

Testno sodišče za razvoj programske aplikativne opreme je praviloma Okrožno ali Okrajno sodišče v Ljubljani.

153. člen

Poslovanje CIF se uredi s poslovnikom, ki ga sprejme predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za pravosodje.

154. člen

Sodišča so dolžna uporabljati računalniške programe za vodenje informatiziranih sodnih vpisnikov in sodnih postopkov ter uporabljati obrazce sodnih pisanj, ki so njihov sestavni del.

Za enotno uporabo računalniških programov lahko predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije izda obvezna uporabniška navodila.

Uporabniška navodila se objavijo v notranjem informacijskem sistemu sodišč.

155. člen

O razporejanju opreme na sodišča odloča predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali po njem določen sodnik po predhodnem mnenju direktorja CIF.

VI. LETNI RAZPORED SODNIKOV IN PRAVILA O DODELJEVANJU ZADEV

1. Letni razpored sodnikov

156. člen

Z letnim razporedom sodnikov se določi razporeditev sodnikov na sodne oddelke oziroma pravno področje, na katerem izvajajo sodno oblast, določi se vodje oddelkov, javnih knjig in služb, določi se preiskovalni sodnik, ki odloča o ukrepih po 150. členu ZKP, razpored sodnikov v sodne senate, dežurstva sodnikov in senatov ter razpored dežurstev med sodnimi počitnicami.

Če pripad zadev določenega pravnega področja ni tolikšen, da bi bil razporejeni sodnik z delom na tem pravnem področju polno obremenjen, se sodnika z letnim razporedom sodnikov določi še za reševanje zadev z drugega pravnega področja.

157. člen

Letni razpored sodnikov za naslednje koledarsko leto določi predsednik sodišča. Z letnim razporedom sodnikov za naslednje koledarsko leto seznani predsednik sodišča sodnike na konferenci sodnikov.

Predsednik okrožnega sodišča določi letni razpored sodnikov okrožnega sodišča in okrajnih sodišč, ki so organizacijske enote okrožnega sodišča. V letnem razporedu se določi tudi razporeditev na posamezna pravna področja in pravna podpodročja.

Letni razpored sodnikov za naslednje koledarsko leto mora biti objavljen na oglasni deski sodišča najkasneje do 15. decembra tekočega leta.

Če se pri sodišču zmanjša ali poveča število sodniških mest, če pride do daljše sodnikove odsotnosti ali če tako narekujejo občutne spremembe v pripadu zadev, se letni razpored sodnikov spremeni po enakem postopku, kot velja za določitev letnega razporeda dela. Tako spremenjen letni razpored sodnikov začne veljati pet dni po njegovi objavi na oglasni deski sodišča.

158. člen

Pri razporeditvi sodnika na delo na posamezno pravno področje se upošteva nagnjenja posameznega sodnika za delo na določenem pravnem področju, njegovo delovno izkušenost in usposobljenost za delo na posameznem pravnem področju ter skrbi za zagotovitev enakomerne delovne obremenitve sodnikov.

Pri razporeditvi sodnika za vodjo oddelka se poleg tega upošteva tudi njegova sposobnost za organizacijo dela na sodnem oddelku.

158.a člen

Za čas ko je sodnik razporejen ali dodeljen v specializirani oddelek, mu pripada plača, kot jo določa Zakon o sodiščih.

2. Splošno pravilo o vrstnem redu reševanja zadev

159. člen

Sodnik obravnava prednostne zadeve, ki so kot take določene z zakonom.

Sodnik pri določitvi vrstnega reda obravnavanja drugih zadev lahko upošteva, poleg časa pripada zadeve na sodišče, tudi vrsto, naravo in pomen zadeve.

3. Splošno pravilo o dodeljevanju zadev: zakoniti sodnik

160. člen

Na posameznem pravnem področju, na katerem je razporejen le en sodnik, se vse zadeve dodeljujejo temu sodniku.

Na posameznem pravnem področju, na katero sta razporejena dva ali več sodnikov, se zadeve dodeljujejo posameznim sodnikom na naslednji način:

-

dnevno prispeli procesni akti po vrstnem redu vložitve začetnega procesnega akta upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov,

-

če je na isti dan vloženih več začetnih procesnih aktov, se zadeve najprej razvrstijo po abecednem redu začetnic priimkov oziroma imen strank ali udeležencev, zoper katere je vložen procesni akt ter se dodelijo sodnikom upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov,

-

če v primeru iz prejšnje alinee ne nastopajo stranke oziroma udeleženci, zoper katere je vložen procesni akt, se zadeve najprej razvrstijo po abecednem redu začetnic priimkov oziroma imen strank ali udeležencev, ki so procesni akt vložili ter se dodelijo sodnikom upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov,

-

na enak način se dodeljujejo nujne zadeve, ki so kot take določene z zakonom, pri čemer se o dodeljevanju teh zadev vodi še posebna evidenca,

-

če se na oddelku vodijo vpisniki po različnih vrstah zadev, se zadeve dodeljujejo sodnikom po abecednem redu začetnic priimkov sodnikov za vsako vrsto zadev posebej.

Dodelitev spisa sodniku se v vpisnik vpiše tako, da dodelitve sledijo abecednemu vrstnemu redu priimkov sodnikov.

Predsednik sodišča določi mesto uvrstitve posamezne črke oziroma znaka v obstoječi abecedni red, če gre za črke ali znake, ki jih slovenska abeceda ne vsebuje.

Zadeve, ki se dodeljujejo s časovnim zamikom, se morajo dnevno razporediti po abecednem vrstnem redu začetnic priimkov strank ali udeležencev in vpisati v vpisnike. Zadeve se sodnikom dodeljujejo enkrat mesečno upoštevaje abecedni vrstni red začetnic njihovih priimkov. Posameznemu sodniku se dodeli toliko zadev, da se doseže z letnim razporedom določeno število nerešenih zadev, ki jih mora imeti sodnik v delu po opravljeni mesečni dodelitvi.

Podrobnejša pravila za dodeljevanje zadev na način iz prejšnjega odstavka se določijo z letnim razporedom sodnikov.

Zadeve, ki so dodeljene v delo sodnikom specializiranega oddelka, se sodnikom dodeljujejo po pravilih iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, upoštevaje abecedni vrstni red sodnikov, dodeljenih v specializirani oddelek.

4. Dodeljevanje zadev, v katerih je zakoniti sodnik izločen

161. člen

Če je sodnik, kateremu je bila zadeva dodeljena, po prevzemu zadeve izločen, se zadeva dodeli sodniku, ki je takrat na vrsti za dodelitev zadeve.

5. Dodeljevanje zadev ob sodnikovi daljši odsotnosti ali preobremenjenosti

162. člen

Če sodnik zaradi daljše odsotnosti ali preobremenjenosti ne more pravočasno obravnavati dodeljenih zadev, se njegove že dodeljene zadeve lahko dodelijo ostalim sodnikom na sodnem oddelku oziroma pravnem področju po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, upoštevaje abecedni vrstni red začetnic priimkov sodnikov.

O dodelitvi zadev odloči predsednik sodišča sam ali na predlog vodje oddelka ali sodnika ter o odločitvi seznani personalni svet na prvi naslednji seji.

6. Dodeljevanje zadev, kjer je že bil vložen procesni akt

163. člen

Zadeva, kjer je že bil vložen procesni akt, pa je bil umaknjen oziroma je bila zadeva vrnjena v preiskavo ali sodišču nižje stopnje v odpravo pomanjkljivosti ali je zadeva bila razveljavljena (in je bila zadeva v vpisniku odčrtana kot rešena), se dodeli sodniku, ki mu je bila v reševanje dodeljena prva zadeva.

Zadeva, ki je bila razveljavljena, se ob ponovni predložitvi pritožbenemu sodišču praviloma dodeli istemu sodniku poročevalcu.

7. Začasna ustavitev dodeljevanja zadev sodniku

164. člen

Če sodnik zaradi preobremenjenosti ali napovedane daljše odsotnosti ne more pravočasno obravnavati dodeljenih zadev, se sodniku za določen čas lahko ustavi dodeljevanje zadev. V tem primeru se zadeve dodeljujejo ostalim sodnikom na sodnem oddelku oziroma pravnem področju po dnevnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, upoštevaje abecedni vrstni red začetnic priimkov sodnikov.

O ustavitvi dodeljevanja zadev za določen čas odloči predsednik sodišča sam ali na predlog vodje oddelka ali sodnika ter o odločitvi seznani personalni svet na prvi naslednji seji.

8. Združitev ali izločitev postopkov

165. člen

Če je zoper isto osebo ali udeleženca vloženih več procesnih aktov in sodišče po določbah procesnih zakonov odloči, da se zadeve združijo zaradi enotnega obravnavanja, se zadeva dodeli sodniku, ki mu je bila dodeljena prva zadeva po dnevnem zaporedju vložitve procesnih aktov.

Če sodišče po določbah procesnih zakonov odloči, da se postopek zoper eno osebo ali udeleženca izloči in konča posebej, se izločeno zadevo dodeli istemu sodniku.

9. Dodeljevanje množičnih sporov

166. člen

Če je v krajšem časovnem obdobju vloženo večje število procesnih aktov z bistveno enakim dejanskim in pravnim stanjem, se po časovnem zaporedju vložitve procesnega akta prva zadeva dodeli sodniku, upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov v vpisniku, ostale zadeve pa se posebej označijo in dodelijo istemu sodniku.

10. Dodeljevanje zadev iz dežurne službe

167. člen

Zadeva, kjer so bila opravljena nujna preiskovalna dejanja, se praviloma dodeli preiskovalnemu sodniku, ki je med dežurstvom opravil prvo nujno preiskovalno dejanje.

V času dežurstva zunaj obravnavnih oziroma pritožbenih senatov oziroma senata Vrhovnega sodišča (147. člen) se zadeva, ki je predložena v času dežurstva, dodeli sodniku poročevalcu.

11. Dodeljevanje zadev v času sodnih počitnic

168. člen

V času sodnih počitnic se po določilih prejšnjih členov dodeljujejo sodnikom, ki so na delu, le nujne zadeve, ki so kot take opredeljene z zakonom.

12. Nujna procesna opravila

169. člen

V nujnih zadevah, ko je sodnik, ki mu je bila zadeva dodeljena, nepredvideno odsoten, je pa že razpisan narok, glavna obravnava ali seja senata, lahko to opravilo prevzame prisotni prosti sodnik.

170. člen

V nujnih in izjemnih primerih, ko ni možno določiti sodnika po kriterijih iz prejšnjega člena, določi predsednik sodišča sam ali na predlog vodje oddelka ali sodnika, sodnika, ki prevzame zadevo v reševanje.

Predsednik sodišča s tem seznani personalni svet na prvi naslednji seji.

VII. SODNA UPRAVA

171. člen

V zadeve sodne uprave sodi odločanje in druga opravila, s katerimi se na podlagi zakona, sodnega reda in drugih predpisov zagotavljajo pogoji za redno in učinkovito izvajanje sodne oblasti.

Če pride na sodišču do povečanega števila nerešenih zadev kot posledice nižje storilnosti od povprečne storilnosti sodišč iste vrste in iste stopnje ali je po statističnih podatkih na sodišču izkazan zaostanek v višini pripada zadnjih dvanajst mesecev, mora predsednik sodišča v skladu s pooblastili v zakonu in sodnem redu sprejeti program reševanja teh zadev (v nadaljnjem besedilu: program).

S programom se uvedejo ukrepi za zmanjševanje in odpravljanje zaostanka oziroma za pravočasno opravljanje dela na sodišču ter redno in učinkovito izvajanje sodne oblasti, kot so spremembe notranje organizacije sodišča, posebno reševanje množičnih sporov, podaljšanje delovnega časa sodišča zaradi popoldanskega izkoriščenja sodnih dvoran, začasna prerazporeditev delovnega časa, neenakomerna razporeditev delovnega časa, delovni sestanki ter drugi ustrezni ukrepi v skladu z zakonom in sodnim redom.

Predsednik sodišča lahko v okviru priprave in izvajanja programa predlaga dodelitev sodnikov in spremembe letnega razporeda sodnikov.

V program se vključi predvsem tiste sodnike, pri katerih so nastali zaostanki, ostali pa se lahko vključijo po lastni privolitvi.

Sodnik, ki je vključen v program, si mora prizadevati, da bo dosegal večji obseg dela, kot ga je dosegal pred vključitvijo v program.

Predsednik sodišča pred začetkom izvajanja programa pridobi mnenje sodnikov, ki so vključeni v program in mnenje direktorja sodišča.

O sprejetem programu predsednik sodišča obvesti predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Predsednik sodišča mesečno spremlja in nadzoruje izvajanje programa zaradi sprememb in dopolnitev programa ter ustavitve oziroma nadaljnjega izvajanja programa.

Nadzor nad izvajanjem programa se lahko izvaja tudi v okviru nadzora nad sodno upravo.

Sodna uprava in nadzorovanje njenega izvajanja sta ločena od sojenja in ni dovoljeno posegati v neodvisni položaj sodnika pri odločanju o zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje.

173. člen

Zadeve sodne uprave opravljata predsednik in direktor sodišča, če ni v zakonu ali sodnem redu določeno drugače.

Opravljanje zadev sodne uprave okrajnih in okrožnih sodišč nadzoruje predsednik višjega sodišča, opravljanje zadev sodne uprave delovnih sodišč in socialnega sodišča nadzoruje predsednik višjega delovnega in socialnega sodišča, opravljanje zadev sodne uprave višjih sodišč pa predsednik vrhovnega sodišča.

174. člen

Izvrševanje zadev sodne uprave na okrožnih, višjih sodiščih in na vrhovnem sodišču izvaja direktor sodišča oziroma generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pod nadzorstvom predsednika sodišča.

175. člen

Pri sodiščih z razčlenjeno organizacijo in večjim številom notranjih organizacijskih enot lahko predsednik sodišča pisno pooblasti vodje teh enot za izvajanje določenih nalog sodne uprave.

176. člen

Pri izvajanju nalog sodne uprave izdajata predsednik sodišča in direktor sodišča oziroma generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije potrebna pisna navodila in odredbe.

177. člen

Predsednik sodišča nadzoruje delo sodnih oddelkov in drugih organizacijskih enot s pregledovanjem vpisnikov, pomožnih knjig in na druge primerne načine.

V zvezi z nadzorstveno pritožbo lahko zahteva od sodnika ali druge sodne osebe pisno poročilo in spis na vpogled.

178. člen

Zaradi usklajevanja dela in učinkovitega opravljanja sodne oblasti lahko predsednik sodišča skliče delovne sestanke enega ali več sodnih oddelkov oziroma drugih organizacijskih enot, delovne sestanke sodnikov, strokovnih sodelavcev in sodnih pripravnikov sodišča kateremu predseduje, kakor tudi delovne sestanke z organi odkrivanja in pregona ter odvetniki in drugimi zainteresiranimi organi ali organizacijami.

179. člen

Osnutki predpisov in drugo gradivo, ki je poslano sodišču v mnenje ali pripombe, se obravnava praviloma na sestankih sodnih oddelkov ali v skupinah sodnikov, strokovnih sodelavcev in drugih delavcev na sodišču, ki delajo na področju, glede katerega je treba zbrati pripombe.

Predsednik sodišča lahko odloči, da se take zadeve obravnavajo na konferenci vseh sodnikov ali na kolegiju sodnikov posameznega oddelka.

180. člen

Višjemu sodišču pošiljajo sodišča nižje stopnje podatke in poročila le v zvezi z izvajanjem zakonov in problematiko sojenja; v zadevah sodne uprave pa le za posamezne zadeve, za opravljanje in nadzor katerih so pooblaščena višja sodišča.

181. člen

Predsednik sodišča, ki ima neposredno višji položaj, lahko organizira skupne sestanke in posvetovanja s sodniki, strokovnimi sodelavci in drugim sodnim osebjem nižjih sodišč zaradi obravnave vprašanj, ki so splošnega pomena za sodišče.

182. člen

V zadevah sodne uprave posluje sodišče z ministrstvom, pristojnim za pravosodje praviloma neposredno.

VIII. SODNIKI

1. Sodniška toga

183. člen

Pri opravljanju sodniške službe, vselej pa pri vodenju in sodelovanju na narokih, glavnih obravnavah, sejah senata, sejah sodnega sveta in personalnih svetov, na občni seji, ob prisegah sodnikov porotnikov in notarjev ter na letnih konferencah sodnikov je sodnik oblečen v sodniško togo.

Na zunanjem poslovanju in kadar sodnik v javnosti nastopa kot predstavnik sodišča, ima na svojem običajnem oblačilu sodniško priponko.

184. člen

Sodniška toga je posebno vrhnje oblačilo črne barve, ki ga sodnik obleče preko svoje obleke.

Kroj in blago sodniške toge sta enotna za vse sodnike.

Na levi rami sodniške toge je pripeto sodniško znamenje.

Sodniško znamenje je trak črne barve, ki ima na sprednjem spodnjem robu enako barvo kot okrogli znak s tehtnico, s katerim je trak pripet na sodniško togo.

Sodniška priponka je po barvi in obliki enaka okroglemu znaku na sodniškem znamenju.

Sodniki prvostopenjskih sodišč imajo sodniško znamenje in sodniško priponko bele barve, sodniki višjih sodišč rdeče barve in sodniki Vrhovnega sodišča Republike Slovenije zlate barve.

Predsedniki okrožnih sodišč, višjih sodišč in vrhovnega sodišča imajo sodniško znamenje v celoti v barvi, kot je določena v prejšnjem odstavku.

Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ima okoli vratu še verigo zlate barve.

Sodnik je dolžan skrbeti za dostojen izgled in vzdrževanje svoje toge.

Ob prenehanju sodniške funkcije oziroma sodniške službe ali v primeru izrabe toge poskrbi za njeno uničenje sodišče, kjer sodnik opravlja sodniško službo.

2. Uradne izkaznice

185. člen

Vsi sodniki imajo uradno izkaznico, s katero se lahko izkažejo v primerih, ko jim je potrebna pomoč pri izvajanju sodniške službe.

186. člen

Uradna sodniška izkaznica je plastificirana izkaznica, velikosti 85,6 x 54 mm (Obr. SR, št. 106).

Na eni strani izkaznice so: fotografija sodnika (kot je potrebna za osebni dokument) in pod njo datum izdaje izkaznice, registrska številka, besedilo: “REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE potrjuje, da je.......... (ime in priimek) sodnik(-ca)........ sodišča v............“, žig ter podpis ministra(-ice), pristojnega za pravosodje“.

Na drugi strani izkaznice je besedilo: “Državni organi in nosilci javnih pooblastil morajo dajati sodiščem zahtevano pomoč pri izvajanju njihovih funkcij (drugi odstavek 13. člena zakona o sodiščih).

Na uradni izkaznici, ki se izda sodniku, ki opravlja funkcijo predsednika oziroma podpredsednika sodišča, se v besedilu na prvi strani beseda »sodnik – (ca)« nadomesti z besedilom »predsednik – (ca) oziroma podpredsednik – (ca)«.

186.a člen

Sodno osebje, ki samostojno opravlja posamezna dejanja oziroma opravlja vročitev ali druga opravila za uradne potrebe sodišča, se pri zunanjem poslovanju izkaže z uradno izkaznico, ki jo izda ministrstvo, pristojno za pravosodje (Obr. SR, št. 107).

Uradna izkaznica sodnega osebja je plastificirana izkaznica velikosti 85,6 x 54 mm.

Na eni strani izkaznice so: fotografija imetnika kartice (kot je potrebna za osebni dokument) in pod njo datum izdaje izkaznice, registrska številka, besedilo: “REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE potrjuje, da je...........(ime in priimek imetnika kartice)............. (vrsta sodnega osebja) pri........... (naziv sodišča)“, žig ter podpis ministra(-ice), pristojnega za pravosodje“.

Na drugi strani izkaznice je grb Republike Slovenije in napis “REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE“. Pod tem napisom je na sredini napis “URADNA IZKAZNICA“.

186.b člen

Ministrstvo za pravosodje izvaja administrativno tehnične zadeve v zvezi z izdajanjem in uničevanjem službenih izkaznic iz 186. in 186.a člena.

O izdanih službenih izkaznicah iz 186. in 186.a člena tega sodnega reda vodi ministrstvo za pravosodje evidenco. Za posamezno izkaznico se v evidenco vpisujejo naslednji podatki:

-

ime in priimek imetnika izkaznice

-

registrska številka izkaznice

-

datum izdaje

-

datum prenehanja veljavnosti oziroma nadomestitve izkaznice in razlog za prenehanje oziroma nadomestitev izkaznice

-

uničenje in razlog za uničenje izkaznice.

Če imetnik izkaznico izgubi ali kako drugače ostane brez nje ali je izkaznica poškodovana, jo je imetnik dolžan preklicati na svoje stroške ter o tem nemudoma obvestiti Ministrstvo za pravosodje. Ministrstvo za pravosodje upravičencu na njegove stroške izda novo izkaznico pod novo registrsko številko. Naknadno najdeno izkaznico, ki je bila izgubljena, oziroma poškodovano izkaznico se uniči.

Če prenehajo razlogi, na podlagi katerih je bila izkaznica izdana, je imetnik ali njegov bližnji dolžan izkaznico takoj vrniti ministrstvu za pravosodje. Vrnjena izkaznica se uniči. Uničenje izkaznice se opravi komisijsko. Komisijo v sestavi predsednika komisije in dveh članov imenuje izmed delavcev ministrstva za pravosodje minister, pristojen za pravosodje.

IX. SODNIKI POROTNIKI IN POROTNIKI

187. člen

Sodniki porotniki, ki so udeleženi pri izvajanju sodne oblasti na okrožnih sodiščih, so v okvirih, ki jih določa zakon, v svojih pravicah in dolžnostih izenačeni s sodniki.

188. člen

Ko razpiše vse obravnave za določen obravnavni dan, izpolni predsednik senata prijavo na obr. SR št. 24, v katero vpiše opravilno številko vseh zadev in morebitno potrebo po posebni izkušenosti sodnikov porotnikov, ki jih je treba vabiti k obravnavam.

Izpolnjeno prijavo predloži sodna oseba predsedniku sodišča zaradi določitve sodnikov porotnikov.

Prijave se hranijo pri Su spisu, ki je skupen za vse leto in se jih označi z zaporedno številko od 1 dalje vsako leto.

Časovnica