Spremembe in dopolnitve Sodnega reda

4193. Spremembe in dopolnitve Sodnega reda

Na podlagi 81. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo) in po predhodno pridobljenem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 6. 7. 2007 izdaja minister za pravosodje

S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E
Sodnega reda

1. člen

V Sodnem redu (Uradni list RS, št. 17/95, 35/98, 91/98, 22/00, 113/00, 62/01, 88/01, 102/01, 22/02, 15/03, 75/04, 138/04, 74/05 in 5/07) se prvi odstavek 5. člena spremeni tako, da se glasi:

»Sodno osebje so: sekretarji sodišč, sodniški pomočniki, strokovni sodelavci, sodniški pripravniki, sodni referenti, direktor in strokovni delavci v centru za informatiko in drugi delavci pri sodišču.«

2. člen

V prvem odstavku 7. člena se na koncu črta pika in doda besedilo », glede zadev sodne uprave pa skladno s predpisi o dostopu do informacij javnega značaja.«

V drugem odstavku se besedilo »ter drugih javnih glasil, na tiskovnih konferencah ali na drug primeren način« nadomesti z besedilom »in drugih medijev, na tiskovnih konferencah ali na drug primeren način.«

Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Izbrana sodna praksa je javnosti dostopna preko spletnih strani slovenskega sodstva.«

3. člen

V prvem odstavku 8. člena se besedi »javnih glasil« nadomestita z besedo »medijev«.

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Za spremljanje medijev in obveščanje javnosti skrbi predsednik sodišča oziroma po njegovem pooblastilu oseba, pooblaščena za odnose z javnostmi. Sodišče lahko v ta namen ustanovi posebno službo.«

Tretji odstavek se črta.

4. člen

Prvi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:

»O zadevah, ki so pri sodišču v reševanju, se obvestila medijem oziroma novinarjem, ki se predhodno izkažejo z novinarsko izkaznico medija, pri katerem so zaposleni, dajejo pisno ali ustno. V odmevnih zadevah se izjemoma dajejo obvestila na tiskovnih konferencah.«

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Pisno obvestilo sodišče objavi na svojih spletnih straneh ter pošlje dnevno-informativnim uredništvom posameznih medijev in na Slovensko tiskovno agencijo, če gre za informacijo, ki zadeva splošno javnost. Če gre za odgovor posameznemu mediju ali za obvestilo o zadevi, ki zanima le specializirano ali lokalno javnost oziroma za to javnost specializiran medij, se obvestilo pošlje le izbranemu mediju.«

5. člen

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

»13. člen

Pri ustnem dajanju informacij ne sodeluje sodnik, ki zadevo, o kateri obvešča javnost, obravnava.

Pri pripravi pisnih obvestil lahko predsednik sodišča od sodnika, vodje pristojnega oddelka ali predsednika senata, ki zadevo obravnava zahteva pripravo pisnega osnutka. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije oziroma z njegove strani pooblaščena oseba za odnose z javnostmi lahko pripravo pisnega osnutka zahteva tudi od drugih predsednikov sodišč.

Če sodnik ali oseba pooblaščena za odnose z javnostmi v javnosti nastopa kot predstavnik sodišča, mora izraziti stališče sodišča.«

6. člen

Prvi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Če sodišče ugotovi, da v mediju objavljena informacija ni v skladu z obvestilom, ki ga je dalo sodišče, ali da v mediju objavljena informacija neobjektivno prikazuje delo sodišča, mora predsednik sodišča ali oseba pooblaščena za odnose z javnostmi v skladu s predpisi o medijih zahtevati objavo popravka ali odgovora.«

Tretji odstavek se črta.

7. člen

Prvi odstavek 15. člena se črta.

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»O spremljanju poročanja medijev in ukrepih predsednika sodišča lahko sodišča vodijo posebno evidenco »Spremljanje medijev« (obr. SR št. 1) ali pa v ta namen uporabljajo storitev klipinga.«

8. člen

18. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Na oglasni deski sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodna deska) se objavi:

-

letni razpored sodnikov;

-

pravila za dodeljevanje zadev;

-

razpored obravnav ter sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali določitvi sodišča ni izključena. Ta razpored obsega:

-

opravilno številko in vrsto zadeve, datum in uro začetka obravnave ali seje, o katerih se obveščajo stranke,

-

podatek o kraju in prostoru, kjer se bo opravila obravnava ali seja, osebno ime sodnika ali predsednika senata, ki zadevo obravnava in osebno ime stranke v postopku;

-

druga sodna pisanja in razporedi narokov, za katere tako določa zakon;

-

druge podatke, za katere tako določa zakon o sodiščih ali sodni red.«

9. člen

V 19. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»Dovoljenje za snemanje prostorov znotraj sodne zgradbe izda predsednik sodišča, ki upravlja s posamezno zgradbo. Predsednik sodišča lahko zaradi varovanja poteka glavne obravnave, varovanja zasebnosti udeležencev postopka in iz drugih opravičenih razlogov osebam, ki so opremljene z napravami za slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja, prepove vstop v sodno zgradbo.«

10. člen

V prvem odstavku 20. člena se na koncu doda nov stavek, ki se glasi:

»Prošnjo za snemanje je potrebno oddati v poslovnem času sodišča najmanj dva delovna dneva pred začetkom glavne obravnave.«

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s pisnim dovoljenjem lahko omeji snemanje na začetek glavne obravnave ali na razglasitev sodbe v posamezni kazenski zadevi in uporabo slikovnega materiala ali posnetkov z glavne obravnave omeji le na enkratno objavo oziroma predvajanja v medijih v zvezi z informacijo, ki jo mediji posredujejo javnosti v tej kazenski zadevi.«

11. člen

50. člen se spremeni tako, da se glasi:

»50. člen

Pri zbiranju podatkov o storilnosti sodišč in pri primerjanju storilnosti med posameznimi sodišči iste vrste in iste stopnje se upošteva število vseh rešenih zadev in posebej število rešenih pomembnejših zadev na enega sodnika. Storilnost se ugotovi tako, da se število rešenih zadev deli s skupnim številom mesecev, ki so jih sodniki prebili med letom na delu.

Pri zbiranju in posredovanju statističnih podatkov skladno s sedmim odstavkom 60. člena Zakona o sodiščih, vodijo sodišča posebej zadeve, ki niso bile rešene v naslednjih rokih:

-

preiskava in kazenske zadeve na I. stopnji: v roku 18 mesecev od prejema zadeve do odprave spisa državnemu tožilcu po opravljeni preiskavi oziroma do odprave odločbe prve stopnje;

-

zadeve o prekrških: v roku 1 leta od prejema zadeve do odprave odločbe prve stopnje;

-

pravdne in nepravdne zadeve ter gospodarski spori: v roku 18 mesecev od prejema zadeve do odprave odločbe I. stopnje;

-

postopki pred senatom za mladoletnike: v roku 1 leta od prejema zadeve do odprave odločbe I. stopnje;

-

postopki s pritožbo v kazenski ali civilni zadevi na II. stopnji: v roku 6 mesecev od prejema zadeve na sodišču druge stopnje do odprave odločbe druge stopnje;

-

zadeve kazenskih preiskovalnih dejanj: v roku 6 mesecev od prejema zadeve do odprave spisa državnemu tožilcu po opravljenih preiskovalnih dejanjih;

-

izvršilne zadeve: v roku 1 leta od prejema zadeve do končanega izvršilnega postopka (269. in 269.a člen sodnega reda);

-

zapuščinske zadeve: v roku 6 mesecev od prejema zadeve do odprave sklepa o dedovanju;

-

zadeve pripravljalnih postopkov zoper mladoletnike: v roku 6 mesecev od prejema zadeve do odprave spisa državnemu tožilcu po opravljenem pripravljalnem postopku;

-

zemljiškoknjižne zadeve: v roku 1 meseca od prejema popolnega predloga do odprave sklepa;

-

zadeve sodnega registra: v roku 1 meseca od prejema zadeve do odprave sklepa;

-

zadeve v postopkih upravnih sporov: v roku 18 mesecev od prejema zadeve;

-

zadeve v delovnih sporih: v roku 18 mesecev od prejema zadeve.

Če se v zadevi ponovno odloča, se roki za rešitev zadev iz prejšnjega odstavka skrajšajo za polovico.

Šteje se, da gre za sodni zaostanek, če so roki iz drugega ali tretjega odstavka tega člena prekoračeni. Sodnik je dolžan o sodnem zaostanku obvestiti predsednika sodišča. Predsednik sodišča lahko od sodnika zahteva poročilo o razlogih za nastanek sodnega zaostanka. O tem ter o sprejetih ukrepih poroča predsedniku sodišča višje stopnje.

Ne glede na prejšnji odstavek se med sodne zaostanke ne štejejo nerešene zadeve, ki jih sodišče ne more obravnavati in rešiti, ker ni mednarodnih sporazumov o medsebojni pravni pomoči ali zaradi nesodelovanja sodnih oblasti z državami, s katerimi Republika Slovenija nima vzpostavljenih diplomatskih odnosov.

Določila prejšnjega odstavka veljajo tudi za zadeve, v katerih sodišče ne more nadaljevati postopka, ker so nastopile okoliščine, ki skladno z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek oziroma postopek o prekrških, začasno preprečujejo pregon obdolženca.«

12. člen

Za 50. členom se dodata nov 50.a in 50.b člen, ki se glasita:

»50.a člen

Sodna statistika je strokovno neodvisna dejavnost izvajanja statističnih raziskovanj. Sodna statistika se izvaja po načelu nevtralnosti, objektivnosti, strokovne neodvisnosti, racionalnosti statistične zaupnosti in preglednosti. Podatki se pridobivajo in posredujejo na podlagi uporabe strokovnih spoznanj in strokovno ustreznih metod.

Sodna statistika zagotavlja pravosodnim in drugim državnim organom, gospodarstvu in javnosti podatke o stanju in gibanju sodnih zadev.

Osnovne naloge pri izvajanju dejavnosti sodne statistike opravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje, s pomočjo skupne poročevalske enote in sodišč. Osnovne naloge pri izvajanju dejavnosti sodne statistike so:

-

razvojne naloge sodne statistike,

-

analiziranje statističnih podatkov in tolmačenje rezultatov statističnih raziskovanj,

-

določanje metodoloških osnov statističnih raziskovanj, z obrazci, ki so njihov sestavni del,

-

zbiranje podatkov in njihovo obdelovanje,

-

sodelovanje s skupno poročevalsko enoto,

-

shranjevanje, posredovanje in izkazovanje rezultatov statističnih raziskovanj,

-

pripravljanje statističnih prognoz in trendov,

-

vzpostavljanje, vodenje in vzdrževanje statističnih zbirk podatkov,

-

nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti skupne poročevalske enote za statistična raziskovanja.

50.b člen

Poročevalske enote so sodišča kot dajalci podatkov, ki skladno z 82. členom Zakona o sodiščih vodijo zbirke podatkov, kot so vpisniki, imeniki in pomožne knjige. Skupna poročevalske enota za podatke iz centralnih informatiziranih vpisnikov je Center za informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, ki opravlja naslednje naloge:

-

pravočasno in pravilno zbiranje podatkov od posameznih poročevalskih enot,

-

nudenje strokovne pomoči poročevalskim enotam,

-

pravočasno in pravilno posredovanje podatkov ministrstvu, pristojnemu za pravosodje.

Podatke iz vpisnikov, ki še niso informatizirani, sodišča pošiljajo ministrstvu, pristojnemu za pravosodje.

Poročevalske enote so na podlagi metodoloških osnov statističnih raziskovanj dolžne posredovati ministrstvu oziroma skupni poročevalski enoti popolne in pravilne podatke pravočasno in na predpisani način.

Če posredovani podatki niso pravilni oziroma popolni, jih morajo poročevalske enote pravočasno popraviti in dopolniti v skladu z navodili skupne poročevalske enote.

Sodišča pošljejo podatke iz drugega odstavka tega člena, ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, ter skupni poročevalski enoti, v ustrezni in v naprej dogovorjeni elektronski obliki:

-

do 20. januarja tekočega leta za četrto trimesečje preteklega leta in za celotno preteklo leto,

-

do 15. aprila tekočega leta za prvo trimesečje tekočega leta,

-

do 15. julija tekočega leta za drugo trimesečje tekočega leta,

-

do 15. oktobra tekočega leta za tretje trimesečje tekočega leta.

Skupna poročevalska enota pošlje podatke ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, največ 5 delovnih dni po rokih iz prejšnjega odstavka.

Če posredovani podatki po prejšnjem odstavku tega člena niso pravilni oziroma popolni, jih mora skupna poročevalska enota oziroma sodišča pravočasno popraviti in dopolniti v skladu z navodili ministrstva, pristojnega za pravosodje.

O poslovanju sodišča v preteklem letu seznani predsednik sodišča s pisnim poročilom ministrstvo, pristojno za pravosodje, ter sodnike, do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.«

13. člen

V 101. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:

»Oblika sodnih pisanj mora biti skladna s celostno grafično podobo slovenskega sodstva, sprejeto s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Sodišča morajo pri poslovanju uporabljati vzorce tipskih pisanj verificiranih pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.«

Sedanja prvi in drugi odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.

14. člen

122. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Sodišča obrazce naročajo pri založniku, ki ima sklenjeno pogodbo z ministrstvom, pristojnim za pravosodje, pečate in štampiljke pa lahko naročajo tudi pri drugem izdelovalcu.«

15. člen

Tretji odstavek 124. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Če nastanejo stroški pri zaprošenem sodišču, opravi to sodišče popis stroškov in ga obenem s spisom vrne prosečemu sodišču. Zaprošeno sodišče iz svojih sredstev izplača le stroške vročanja. Izplačilo računovodstvo knjiži skladno z računovodskimi standardi.«

16. člen

V tretjem odstavku 130.a člena se beseda »obrazcu« nadomesti z besedo »obrazcih«.

Besedilo »(obr. SR št. 14a)« se nadomesti z besedilom »(obr. SR št. 14a, 14b in 14c)«.

Število »15« se nadomesti s številom »20«.

17. člen

V 130.b členu se beseda »obrazcu« nadomesti z besedo »obrazcih«.

18. člen

131. člen spremeni tako, da se glasi:

»Če dolžnik stroškov ne plača v odrejenem roku, računovodstvo najkasneje v tridesetih dneh po izteku tega roka pozove pristojno izvršilno sodišče, da po uradni dolžnosti izterja stroške po določbah zakona, ki ureja izvršbo (obr. SR št. 15). Datum predlagane izvršbe računovodstvo vpiše v svojo evidenco dolžnikov.

Če je izvršba neuspešna, obvesti računovodstvo najkasneje v tridesetih dneh po prejemu sklepa o ustavitvi izvršbe vpisničarja z obvestilom (obr. SR št. 16), ki mu priloži tudi kopijo sklepa. Vpisničar obvestilo s spisom predloži sodniku v odločitev.

Sodnik mora najkasneje v tridesetih dneh po predložitvi spisa izdati odredbo oziroma sklep, ki se predloži tudi računovodstvu zaradi ustreznih vpisov.«

19. člen

V drugem odstavku 146.a člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi:

Spremembe in dopolnitve Sodnega reda

Časovnica