na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 87-3814/2006, stran 9373 DATUM OBJAVE: 16.8.2006
VELJAVNOST: od 17.8.2006 / UPORABA: od 17.8.2006
RS 87-3814/2006
Verzija
6 / 6
Čistopis se uporablja od 28.1.2012 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
3814. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev
Na podlagi prvega odstavka 101. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo, 69/05 – odl. US in 21/06 – odl. US) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev
o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1)
Ta pravilnik določa metodologijo, po kateri se določijo splošni elementi za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev iz 1. do 5. točke 11. člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju: cene). Ta pravilnik določa tudi posebnosti pri oblikovanju cen posameznih socialno varstvenih storitev.
(2)
Metodologija iz prejšnjega odstavka se lahko uporablja tudi za oblikovanje cen drugih socialno varstvenih storitev.
(3)
Po tem pravilniku oblikujejo cene vsi izvajalci socialno varstvenih storitev iz prvega odstavka tega člena ne glede na to, ali se storitev izvaja v okviru ali izven okvira mreže javne službe.
(4)
Izvajalci socialno varstvenih storitev oblikujejo cene po tem pravilniku za standardne in nadstandardne socialno varstvene storitve.
(5)
Oblikovanje cen standardne in nadstandardne storitve mora biti ločeno.
(6)
Ne glede na določbe tega člena se metodologija, določena za oblikovanje cen institucionalnega varstva starejših in odraslih s posebnimi potrebami, smiselno uporablja tudi za oblikovanje cen nadomestne oblike bivanja in oskrbe izven mreže javne službe.
2. člen
Posamezni izrazi imajo v tem pravilniku naslednji pomen:
-
uporabnik storitve – oseba, ki jo kot upravičenca do socialno varstvene storitve določata Zakon o socialnem varstvu in pravilnik, ki ureja standarde in normative za izvajanje socialno varstvenih storitev,
-
standardna storitev – socialno varstvena storitev, ki se izvaja na način in v obsegu, ki je določen s predpisi o standardih in normativih za izvajanje socialno varstvenih storitev in predpisi o minimalnih tehničnih pogojih za izvajanje socialno varstvenih storitev,
-
nadstandardna storitev – socialno varstvena storitev, ki se izvaja v pogojih, ki so višji od minimalnih tehničnih pogojev za izvajanje socialno varstvenih storitev; za nadstandardne socialno varstvene storitve se ne štejejo dodatne storitve,
-
dodatne storitve – storitve, ki jih ponujajo izvajalci poleg standardnih in nadstandardnih storitev ter so posebej opredeljene v dogovoru o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve,
-
stroški storitve – vsi stroški in odhodki, ki nastajajo v zvezi z izvajanjem socialno varstvene storitve in se upoštevajo kot element za oblikovanje cene v skladu s tem pravilnikom, ne glede na to, kdo je plačnik,
-
cena storitve – del stroškov socialno varstvene storitve, ki jih v skladu s tem pravilnikom plača uporabnik,
-
subvencija – del stroškov socialno varstvene storitve, ki se pokriva iz sredstev proračuna,
-
efektivne ure – ure neposredno opravljenih socialno varstvenih storitev pri uporabnikih, ki se določijo tako, da se število ur polnega delovnega časa zmanjša za predvidene odsotnosti zaradi letnega dopusta, strokovnega izpopolnjevanja, odmora za malico in dnevnih opravil, ki se ne opravljajo neposredno za uporabnika.
II. ELEMENTI ZA OBLIKOVANJE CEN SOCIALNO VARSTVENIH STORITEV
3. člen
(1)
Stroški storitve, ki se upoštevajo kot elementi za oblikovanje cen, so:
-
stroški dela,
-
stroški materiala in storitev,
-
stroški amortizacije,
-
stroški investicijskega vzdrževanja,
-
stroški financiranja.
(2)
Stroški se razčlenjujejo na elemente iz prejšnjega odstavka v skladu z enotnim kontnim načrtom, ki velja za izvajalce socialno varstvenih storitev.
4. člen
(1)
Stroški dela vključujejo plače s prispevki delodajalca za socialno varnost, premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, in druge stroške dela, kot so regres za letni dopust, povračila stroškov prehrane med delom, povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnostne pomoči v skladu z zakoni, kolektivno pogodbo in drugimi predpisi ter normativi in standardi za opravljanje socialno varstvenih storitev.
(2)
V primerih, ko socialno varstvene storitve iz prvega odstavka 1. člena tega pravilnika izvajajo izvajalci izven mreže javne službe, se med stroške dela ne vključujejo premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(3)
Višina plač in drugih stroškov dela se določi na podlagi:
-
števila zaposlenih v okviru kadrovskih normativov za opravljanje socialno varstvenih storitev kot jih določa pravilnik, ki ureja standarde in normative socialnovarstvenih storitev,
-
akta o sistemizaciji delovnih mest in soglasja pristojnega ministrstva oziroma pristojnega organa občine k zaposlitvam, kadar je to soglasje potrebno, če gre za izvajalca, ki ima status javnega zavoda,
-
kolektivne pogodbe, veljavne za dejavnost zdravstva in socialnega varstva,
-
drugih predpisov in aktov, ki določajo prejemke zaposlenih.
(4)
Prispevki delodajalca za socialno varnost se upoštevajo kot strošek po stopnjah, ki jih določa zakon ali predpis, izdan na njegovi podlagi.
5. člen
(1)
Stroški materiala in storitev so vsi stroški in odhodki za porabljeni material in opravljene storitve, v obsegu, ki je potreben za izvajanje storitve.
(2)
Vrste stroškov materiala in storitev, ki se upoštevajo pri oblikovanju cen, so podrobneje določene v navodilih iz 46. člena tega pravilnika.
(2)
V primeru, da je v stroških storitev vključena najemnina za zgradbo in opremo ali del zgradbe in opreme za izvajanje oskrbe, se upošteva strošek najemnine največ do višine, kot bi znašali stroški amortizacije, investicijskega vzdrževanja in stroški financiranja, določeni na način v tem pravilniku.
(3)
Za javne zavode se strošek najemnine lahko upošteva v višjem znesku in sicer tako, da se za ta namen prizna višji delež knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev, kot je to določeno v prvem odstavku 9. člena tega pravilnika, s čemer mora soglašati ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, ali pristojni upravni organ občine.
6. člen
(1)
Stroški amortizacije so stroški izračunane amortizacije v skladu z zakonom o računovodstvu in na njegovi podlagi izdanim pravilnikom, ki ureja način in stopnje rednega odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev.
(2)
Stroški amortizacije se v ceni socialno varstvene storitve priznajo v višini izračunane amortizacije iz prejšnjega odstavka, kolikor ni s tem pravilnikom določeno drugače.
(3)
Izvajalci, ki opravljajo socialno varstvene storitve v javni službi, ki se v celoti financirajo iz sredstev proračuna, pri oblikovanju cene storitev upoštevajo kot strošek amortizacije namenska sredstva za nadomeščanje osnovnih sredstev, ki se v ta namen zagotavljajo iz sredstev proračuna.
7. člen
Stroški investicijskega vzdrževanja so stroški za večja popravila, ki ohranjajo uporabno vrednost zgradb in njenih delov ves čas njihovega trajanja, in se določijo največ v višini 30% predpisanih stopenj rednega odpisa osnovnih sredstev za zgradbe in njene dele iz prvega odstavka prejšnjega člena, kolikor ni s tem pravilnikom določeno drugače.
8. člen
(1)
Pri oblikovanju cene posamezne socialno varstvene storitve se lahko v skladu z določbami tega pravilnika omeji skupna višina stroškov amortizacije in investicijskega vzdrževanja.
(2)
Pri oblikovanju cene posamezne socialno varstvene storitve se upoštevajo merila, ki jih določi minister, pristojen za socialno varstvo, za delitev stroškov materiala in storitev, najemnine, amortizacije, investicijskega vzdrževanja in stroškov financiranja po stroškovnih nosilcih, ki predstavljajo stroške storitev ali dela storitve.
9. člen
(1)
Stroški financiranja so stroški ali nadomestilo za vloženi kapital in se določijo v višini zmnožka do največ 60% knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in priznane letne obrestne mere, izračunane na način, določen v navodilih iz 46. člena tega pravilnika.
(2)
Pod opredmetena osnovna sredstva se štejejo sredstva, uporabljena za opravljanje socialno varstvenih storitev na dan 31. decembra preteklega leta oziroma na dan otvoritvene bilance pred začetkom poslovanja. Obseg sredstev, uporabljenih za opravljanje socialno varstvenih storitev, ugotovi revizijska družba. Izvajalec storitve predloži poročilo revizijske družbe, ki vsebuje ločen izkaz za opravljanje storitev v standardnih in nadstandardnih bivalnih prostorih, glede na predpise o minimalnih tehničnih pogojih za izvajanje socialno varstvenih storitev.
(3)
V primeru, da opredmetena osnovna sredstva, namenjena opravljanju socialno varstvenih storitev zagotovi fizična oseba, se tržna vrednost le teh, ki se v tem primeru šteje kot knjigovodska vrednost, ugotovi s cenitvijo.
(4)
Oceno tržne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev iz prejšnjega odstavka opravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin oziroma pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme.
(5)
V sredstva, ki se upoštevajo pri določanju stroškov financiranja, se ne upoštevajo sredstva iz nepridobitnih virov (dobrodelni kapital) in sredstva iz javnih virov, ki so dana izvajalcu v začasno ali trajno brezplačno uporabo.
(6)
Izvajalci socialno varstvenih storitev s statusom javnega zavoda, ki se financirajo kot posredni proračunski uporabniki, se zadolžujejo skladno s pogoji, ki jih določa zakonodaja s področja javnih financ ter in na tej podlagi izdana uredba, ki določa pogoje in postopke zadolževanja pravnih oseb.
(7)
Stroški financiranja se priznajo le izvajalcem, ki nimajo statusa javnega zavoda.
(8)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko stroški financiranja priznajo tudi izvajalcem s statusom javnega zavoda v naslednjih primerih:
-
ko jim je bil priznan strošek najemnine na podlagi tretjega in četrtega odstavka 5. člena tega pravilnika,
-
zadolževanja v skladu s šestim odstavkom tega člena, če sredstva in višina amortizacije in investicijskega vzdrževanja ne zadoščajo za pokrivanje pogodbenih obveznosti, vendar tako, da se zaradi upoštevanja stroškov financiranja cena storitve ne poveča za več kot 5%.
(9)
Ministrstvo lahko omeji višino stroškov financiranja, ki jih bo posameznemu izvajalcu priznalo v ceni storitve, in čas priznavanja stroškov financiranja kot elementa cene.
III. NAČIN OBLIKOVANJA CEN SOCIALNO VARSTVENIH STORITEV
10. člen
(1)
Cene socialno varstvenih storitev se določijo na osnovi načrtovanih povprečnih mesečnih stroškov za tekoče leto – elementov za oblikovanje cen, preračunanih na enoto storitve. Enota storitve je lahko ura, dan ali mesec in je za posamezno socialno varstveno storitev določena s tem pravilnikom.
(2)
Cena storitve se določi na podlagi obrazca št. 1, ki je priloga tega pravilnika, kolikor ni za posamezno socialno varstveno storitev s tem pravilnikom predpisan drug obrazec.
(3)
Če izvajalec izvaja nadstandardno storitev, je dolžan ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo, oziroma drugemu organu, ki je po Zakonu o socialnem varstvu pristojen za izdajo soglasja k ceni socialno varstvene storitve (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), poleg obrazca predložiti podrobno obrazložitev elementov, ki vplivajo na ceno.
11. člen
Za čas, ko je uporabnik napoten na bolnišnično zdravljenje, zdraviliško zdravljenje ali je iz drugih razlogov odsoten, se cena kategorije oskrbe, v katero je uporabnik razvrščen, s prvim dnem odsotnosti zniža za stroške živil, če je odsotnost najavljena najmanj 2 dni prej, če odsotnost ni bila najavljena, pa od drugega dne odsotnosti dalje.
IV. POSEBNOSTI PRI OBLIKOVANJU CEN POSAMEZNIH SOCIALNO VARSTVENIH STORITEV
1. Pomoč družini na domu – socialna oskrba na domu
12. člen
(1)
Stroške storitve pomoč družini na domu – socialna oskrba na domu (v nadaljnjem besedilu: pomoč družini na domu) sestavljajo:
-
stroški strokovne priprave v zvezi s sklenitvijo dogovora, kot je določeno pri prvem delu storitve v pravilniku, ki ureja standarde in normative socialnovarstvenih storitev,
-
stroške vodenja in koordiniranja neposrednega izvajanja storitve in
-
stroški za neposredno izvajanje storitve na domu uporabnikov.
(2)
Stroški iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka so sestavljeni iz:
-
stroškov dela, določenih v prvem odstavku 4. člena tega pravilnika za polni delovni čas, pri čemer se število zaposlenih določi po normativu, kot ga določa pravilnik, ki ureja standarde in normative socialnovarstvenih storitev. Stroški dela drugih zaposlenih, ki opravljajo poslovodna, računovodska, knjigovodska, računalniška in druga dela (v nadaljnjem besedilu: upravno administrativna dela), lahko znašajo največ 75 % stroškov dela vseh strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, ki opravljajo naloge iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka;
-
stroškov materiala in storitev, ki predstavljajo skupne stroške, kot so stroški pisarniškega materiala, stroški nabave drobnega inventarja, stroški energije in vode, stroški čistilnih storitev in drugih stroškov prostorov, stroški plačilnega prometa ter stroški izobraževanja in podobno, pri čemer se upošteva, da ti stroški lahko znašajo največ 20 % stroškov dela vseh strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, ki opravljajo naloge iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka;
-
stroškov amortizacije in investicijskega vzdrževanja za zgradbo in opremo, ki lahko skupaj znašajo največ 10 % stroškov dela vseh strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, ki opravljajo naloge iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka;
-
stroškov financiranja v skladu z 9. členom tega pravilnika.
(3)
Če izvajalec za upravno administrativna dela nima zaposlenih delavcev, se v stroških storitve upoštevajo tudi stroški za upravno administrativna dela, in sicer največ do višine, kot bi za te namene znašali stroški za upravno administrativna dela, določeni v prvi alineji prejšnjega odstavka.
(4)
Če izvajalec ne izvaja dejavnosti v lastnih prostorih in ne obračunava stroškov amortizacije, investicijskega vzdrževanja in stroškov financiranja, se lahko kot stroški storitev upoštevajo stroški najemnine največ v višini iz tretje in četrte alineje drugega odstavka tega člena.
(5)
Stroške iz prve alineje prvega odstavka tega člena financira občina skladno z drugim odstavkom 17. člena tega pravilnika.
(6)
Ne glede na prejšnji odstavek se stroški dela za upravno administrativna dela prištejejo stroškom strokovnega delavca ali strokovnega sodelavca, ki opravlja naloge iz druge alineje prvega odstavka tega člena.
(7)
Stroške za neposredno socialno oskrbo na domu uporabnikov iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predstavljajo naslednji stroški:
-
stroški dela neposrednih izvajalcev oskrbe, ki so določeni v prvem odstavku 4. člena tega pravilnika, pri čemer se upoštevajo normativi za neposredne izvajalce oskrbe, kot jih določa pravilnik, ki ureja standarde in normative socialnovarstvenih storitev. Kot korekcija plač ter prispevkov na plače zaposlenih se za plačane nepredvidene odsotnosti z dela upošteva povečanje za 3,83 % na znesek plač ter prispevkov in davkov na plače neposrednih izvajalcev oskrbe;
-
stroški materiala in storitev, ki predstavljajo stroške za prevozne storitve (npr. kilometrina v primeru, če neposredni izvajalec storitve uporablja lastno vozilo), stroške uporabe vozila izvajalca, stroške zaščitnih sredstev, stroške zdravstvenih pregledov, stroške za zavarovalne premije za zavarovanje za splošno odgovornost iz dejavnosti, stroške izobraževanja, stroške pisarniškega materiala in podobno;
-
stroški amortizacije in investicijskega vzdrževanja za vozilo. V primeru, da je v stroških materiala in storitev iz prejšnje alineje vključena kilometrina, se stroški amortizacije in investicijskega vzdrževanja za vozilo ne upoštevajo.
-
dela stroškov amortizacije in investicijskega vzdrževanja za zgradbo in opremo. Stroški amortizacije in stroški investicijskega vzdrževanja lahko skupaj znašajo največ 10% stroškov dela vodje in koordinatorja;
-
dela stroškov financiranja v skladu z 9. členom tega pravilnika.
(8)
Stroški materiala in storitev, stroški amortizacije in stroški investicijskega vzdrževanja za vozilo lahko skupaj znašajo največ 15 % stroškov dela vseh neposrednih izvajalcev oskrbe na domu.
13. člen
Cena storitve pomoč družini na domu je tisti del stroškov storitve, ki ga je v skladu s tem pravilnikom dolžan plačati uporabnik.
14. člen
(1)
Pri določanju cene storitve pomoč družini na domu se upoštevajo stroški storitve, kot so določeni v 12. členu tega pravilnika.
(2)
Cena storitve pomoč družini na domu se določi tako, da se stroški iz 12. člena tega pravilnika najprej zmanjšajo za oprostitev iz drugega odstavka 17. člena tega pravilnika. Preostanek stroškov se nato zmanjša za subvencijo, ki jo je dolžna zagotoviti občina skladno s tretjim odstavkom 17. člena tega pravilnika. Od preostanka stroškov iz prejšnjega stavka se odšteje še morebitna višina subvencije s strani Republike Slovenije iz četrtega odstavka 17. člena tega pravilnika, ostanek stroškov pa se deli s številom efektivnih ur vseh neposrednih izvajalcev oskrbe na mesec.
(3)
Cena storitve, izračunana na način iz prejšnjega odstavka predstavlja ceno ure neposredne storitve, ki jo mora plačati uporabnik.
(4)
Pri določitvi cene pomoči družini na domu, ki se izvaja izven mreže javne službe, se upoštevajo stroški storitve, kot so določeni v 12. členu tega pravilnika, pri čemer se oprostitev ali subvencija upošteva le v primeru, če je izvajalcu tudi dejansko izplačana.
15. člen
Pri določanju cene standardne storitve pomoči družini na domu, ki se izvaja v javni službi, se upoštevajo celotni stroški storitve, in sicer tako, da se jih najprej zmanjša za delež subvencije, ki jo zagotovi občina skladno s tretjim odstavkom 17. člena tega pravilnika, preostanek pa se zmanjša za višino subvencije s strani države. Cena se določi tako, da se vsi stroški, zmanjšani za višino subvencije, preračunajo na efektivno uro.
16. člen
Cena ure storitve, opravljene v nedeljo ali v nočnem času se lahko poveča največ za 40 %, opravljene na dan državnega praznika in dela prostega dne pa največ za 50 %, in sicer glede na dejansko povečanje stroškov dela.
17. člen
(1)
Subvencija k stroškom storitve se določi za storitev socialna oskrba na domu, ki se izvaja v javni službi.
(2)
Oprostitev, kot je določena v 20. členu Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 110/04, 124/04, 114/06 – ZUPTG in 62/10 – ZUPJS) velja za stroške opravljanja nalog iz prve alineje prvega odstavka 12. člena tega pravilnika na način, kot je določen v petem in šestem odstavku 12. člena tega pravilnika in se financira iz proračune občine.
(3)
Subvencijo iz sredstev proračuna občine v višini najmanj 50 % stroškov storitve, določenih v drugi in tretji alineji prvega odstavka 12. člena tega pravilnika, določi pristojni organ občine. Subvencijo izplačuje izvajalcu občina, na območju katere ima uporabnik prijavljeno stalno prebivališče. Če izvaja izvajalec storitev za več občin, se stroški vseh strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, ki opravljajo naloge iz prve in druge alineje prvega odstavka 12. člena tega pravilnika razdelijo med občine sorazmerno glede na število uporabnikov iz posamezne občine, del stroškov za neposredno izvajanje storitve na domu uporabnika pa na podlagi števila efektivnih ur, opravljenih za uporabnike iz posamezne občine, in odločitve občine o višini tega dela subvencije.
(4)
Subvencijo iz sredstev proračuna Republike Slovenije določi Vlada Republike Slovenije v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Subvencijo izplačuje izvajalcu Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.