243. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev
Na podlagi prvega odstavka 101. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 40/11 – ZSVarPre-A in 40/11 – ZUPJS-A), izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev
V Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08 in 5/09) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
Posamezni izrazi imajo v tem pravilniku naslednji pomen:
-
uporabnik storitve – oseba, ki jo kot upravičenca do socialno varstvene storitve določata Zakon o socialnem varstvu in pravilnik, ki ureja standarde in normative za izvajanje socialno varstvenih storitev,
-
standardna storitev – socialno varstvena storitev, ki se izvaja na način in v obsegu, ki je določen s predpisi o standardih in normativih za izvajanje socialno varstvenih storitev in predpisi o minimalnih tehničnih pogojih za izvajanje socialno varstvenih storitev,
-
nadstandardna storitev – socialno varstvena storitev, ki se izvaja v pogojih, ki so višji od minimalnih tehničnih pogojev za izvajanje socialno varstvenih storitev; za nadstandardne socialno varstvene storitve se ne štejejo dodatne storitve,
-
dodatne storitve – storitve, ki jih ponujajo izvajalci poleg standardnih in nadstandardnih storitev ter so posebej opredeljene v dogovoru o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve,
-
stroški storitve – vsi stroški in odhodki, ki nastajajo v zvezi z izvajanjem socialno varstvene storitve in se upoštevajo kot element za oblikovanje cene v skladu s tem pravilnikom, ne glede na to, kdo je plačnik,
-
cena storitve – del stroškov socialno varstvene storitve, ki jih v skladu s tem pravilnikom plača uporabnik,
-
subvencija – del stroškov socialno varstvene storitve, ki se pokriva iz sredstev proračuna,
-
efektivne ure – ure neposredno opravljenih socialno varstvenih storitev pri uporabnikih, ki se določijo tako, da se število ur polnega delovnega časa zmanjša za predvidene odsotnosti zaradi letnega dopusta, strokovnega izpopolnjevanja, odmora za malico in dnevnih opravil, ki se ne opravljajo neposredno za uporabnika.«.
Prva alineja tretjega odstavka 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»-
števila zaposlenih v okviru kadrovskih normativov za opravljanje socialno varstvenih storitev kot jih določa pravilnik, ki ureja standarde in normative socialnovarstvenih storitev,«.
Drugi odstavek 5. člena se črta.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.
V naslovu prvega oddelka IV. poglavja »1. Pomoč družini na domu« se doda besedilo »– socialna oskrba na domu«.
12. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1)
Stroške storitve pomoč družini na domu – socialna oskrba na domu (v nadaljnjem besedilu: pomoč družini na domu) sestavljajo:
-
stroški strokovne priprave v zvezi s sklenitvijo dogovora, kot je določeno pri prvem delu storitve v pravilniku, ki ureja standarde in normative socialnovarstvenih storitev,
-
stroške vodenja in koordiniranja neposrednega izvajanja storitve in
-
stroški za neposredno izvajanje storitve na domu uporabnikov.
(2)
Stroški iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka so sestavljeni iz:
-
stroškov dela, določenih v prvem odstavku 4. člena tega pravilnika za polni delovni čas, pri čemer se število zaposlenih določi po normativu, kot ga določa pravilnik, ki ureja standarde in normative socialnovarstvenih storitev. Stroški dela drugih zaposlenih, ki opravljajo poslovodna, računovodska, knjigovodska, računalniška in druga dela (v nadaljnjem besedilu: upravno administrativna dela), lahko znašajo največ 75 % stroškov dela vseh strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, ki opravljajo naloge iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka;
-
stroškov materiala in storitev, ki predstavljajo skupne stroške, kot so stroški pisarniškega materiala, stroški nabave drobnega inventarja, stroški energije in vode, stroški čistilnih storitev in drugih stroškov prostorov, stroški plačilnega prometa ter stroški izobraževanja in podobno, pri čemer se upošteva, da ti stroški lahko znašajo največ 20 % stroškov dela vseh strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, ki opravljajo naloge iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka;
-
stroškov amortizacije in investicijskega vzdrževanja za zgradbo in opremo, ki lahko skupaj znašajo največ 10 % stroškov dela vseh strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev, ki opravljajo naloge iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka;
-
stroškov financiranja v skladu z 9. členom tega pravilnika.
(3)
Če izvajalec za upravno administrativna dela nima zaposlenih delavcev, se v stroških storitve upoštevajo tudi stroški za upravno administrativna dela, in sicer največ do višine, kot bi za te namene znašali stroški za upravno administrativna dela, določeni v prvi alineji prejšnjega odstavka.
(4)
Če izvajalec ne izvaja dejavnosti v lastnih prostorih in ne obračunava stroškov amortizacije, investicijskega vzdrževanja in stroškov financiranja, se lahko kot stroški storitev upoštevajo stroški najemnine največ v višini iz tretje in četrte alineje drugega odstavka tega člena.