Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
INTERVJU
Zlata Tavčar
Prof. dr. Vasilka Sancin: Svetovnega sodišča za človekove pravice še ni na vidiku
Pripravljenosti, da bi se razmišljalo o ustanovitvi svetovnega sodišča za človekove pravice, ni na vidiku.
TEMA TEDNA
Miha Kunič
Dobro delovanje državnih institucij v korelaciji z blagostanjem države in državljanov
Predsednik Vrhovnega sodišča RS Miodrag Đorđević je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela izjavil, da so sodniki garant delovanja pravne države, in razkril, da je rekreativni tekač.
ČLANKI
Asja Vrbinc
Pravni izzivi določanja cen z algoritmi z vidika varstva potrošnikov
V članku obravnavam prakso prilagajanja cen na podlagi podatkov, zbranih o potrošnikih. Vse večja digitalizacija in porast spletne prodaje podjetjem omogočata dostop do vedno večje količine podatkov o posameznikih, katerih gospodarskega potenciala in prednosti se podjetja vse bolj zavedajo. Navedeno velja tudi na področju določanja cen za blago in storitve, kjer se podjetja vse bolj zanašajo na podatke in njihovo obdelavo ter na tej podlagi potrošnikom določajo različne cene za sicer iste produkte. Gre za t. i. algoritemsko cenovno diskriminacijo oziroma personalizacijo cen. Čeprav praksa še ni zelo razširjena, je zaradi njene vedno lažje uporabe in prednosti, ki jih prinaša podjetjem, pričakovati njen nadaljnji razmah. To prinaša nove izzive tudi za pravo.
ČLANKI
Matjaž Česen
Taksonomija EU
Taksonomija EU, vzpostavljena z Uredbo 2020/852, določa merila za opredelitev okoljsko trajnostnih dejavnosti glede na šest okoljskih ciljev: blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam, varstvo vodnih virov, krožno gospodarstvo, preprečevanje onesnaževanja in varstvo biotske raznovrstnosti. Za skladnost mora dejavnost znatno prispevati k vsaj enemu cilju, ne sme bistveno škodovati drugim in mora izpolnjevati minimalne socialne varovalke. Taksonomija EU omogoča primerljivost podjetij glede okoljske trajnostnosti in spodbuja trajnostne naložbe. Taksonomija EU loči med gospodarskimi dejavnostmi, ki so taksonomsko sprejemljive ali taksonomsko usklajene. Po uredbi morajo podjetja poročati o treh kazalnikih uspešnosti v obliki deležev v: prihodkih, naložbah v osnovna sredstva in naložbah v obratna sredstva. Taksonomija EU je poleg analize trenutnega stanja pomembna za usmerjanje načrtov podjetij, za pritegnitev vlagateljev, za EU in države pri pripravi finančnih produktov ter politik. Analiza poročanja kaže, da večina podjetij že poroča o skladnosti s taksonomijo, vendar bo treba takso- nomsko usklajenost še izboljšati. Poleg tega se podjetja srečujejo z izzivi pri zbiranju podatkov in kompleksnem poročanju ključnih kazalnikov, interpretaciji zakonodaje, doseganju tehničnih meril ter negotovosti pri minimalnih socialnih varovalkah. V prihodnje se bo obseg dejavnosti povečal, spremenila se bodo tehnična merila, poleg tega se bo obveznost poročanja razširila še na nekatera srednja in mala podjetja.
ČLANKI
Mojca Gornjak
MRSP 9 – finančni instrumenti in pričakovane kreditne izgube: sistematični pregled literature
V tej študiji je sistematično pregledana literatura o računovodenju finančnih instrumentov v skladu z MSRP 9. V prispevku so preučeni različni pogledi na pričakovano kreditno izgubo in pričakovano kreditno izgubo – ECL. Študija obravnava članke, objavljene po 14. juliju 2014, ko je EU uvedla MSRP 9. Pregledali smo literaturo in povzeli smo pomembne dele za izračun pričakovanih kreditnih izgub in njihov vpliv na poslovni izid in kapitalske zahteve. Ker posojila predstavljajo 80 odstotkov bančnih sredstev, smo pregledali literaturo o posojilih z nihajočim vrednotenjem in vplivu modela oslabitev ECL na kapital bank. Čeprav je literatura obsežna, je težko sklepati, ali je novi MSRP 9 povečal učinkovitost pristopa k vrednotenju finančnih instrumentov s popravki vrednosti zaradi izgub, saj se standard uporablja od 1. januarja 2018, hkrati pa so lahko zavarovalnice uveljavile odlog implementacije do uvedbe MSRP 17 – Zavarovalne pogodbe, to je do 1. januarja 2023.